Preskoči na glavno vsebino

Objave

Stisno prpo

bi se reklo temu, ko sem v petek dobil dopis iz UKC-ja, da sem prišel na vrsto za operacijo pete.
Namreč okoli leto in pol nazaj sem bil pri ortopedu, ki je takrat nekako ugotovil, da je za mojo peto edina rešitev, da grem pod nož ali bolje dleto. Saj bi mi del kosti odsekali in mi petnico premaknili navznoter, vse skupaj zašraufali in tako mi kost več nebi ribala ob tetivo. Tako naj bi bilo v teoriji, kako je v praksi jaz še za enkrat ne bom zvedel. Namreč dejstvo je, da kot prvo me še ne boli dovolj, ker kot pregovorno rečeno smo dedi bolj občutljivi in, če bi me res fejst bolelo pol bi danes že imel zadnje priprave pred posegom, tako pa očitno še bolečina ni tako huda in bom še trpel malo v upanju, da najdejo še kako boljšo metodo za rešitev takih težav. 
V tem času čakanja sem prebiral vse sorte odzive ljudi, ki so reševali podobne težave in so pri tem bili bolj ali manj uspešni, seveda vse z mislijo, da je vsak posameznik zgodba zase in, da je težko primerjati ljudi oziroma teža…
Najnovejše objave

Stoletnik, ki je spet izginil

gre za drugo knjigo o sedaj v bistvu stoena letniku, ki je izginil. Sem mislil, da ne more biti druga knjiga tako zabavna a sem se očitno zmotil, tudi v drugem delu se zgodba nadaljuje v enakem tempu kot je bila prva. Če je v prvem naš junak opisoval naključna srečanja z voditelji iz prejšnjega stoletja, pa sedaj po naključju posredno ali neposredno naveže stik z sedanjimi veljaki, kot so Putin, Merklova, Trump in Kim Džon-un. 
Torej vse skrbi, da bi bila knjiga v čemer koli slabša je bil odveč, torej branje za zelo kratek čas, saj se knjiga prebere na eks, kot bi se reklo na Štajerskem.

slika: bukla.si

Dve knjigi

sem prebral med dopustom. Res je, da nobena ni neko težko čtivo, sta pa obe dobre kriminalke in tisti, keri rad bere take knjige ne bo vrgel časa stran.
Prva je Kemija smrti, ta je rez tako lahkotna in ne zahteva 100% skoncentriranega bralca, nezahtevna vsebina, brez zakopliciranih junakov a vseeno dobra krimi zgodba.

Naslednja je za odtenek bolj zapletena a vseeno ne toliko, da se jo nebi dalo brati na hrupneam bazenu ali plaži, tudi ta ponuja zanimivo krimi zgodbo, ki se kar dobro zapleta, ponudi pa tudi dobro dobro obrobno zgodbo ki spremlja glavne junake, od glavnega detektiva, ki lahko, da se je okužil z hepatitisom pri tem, ko je varal partnerko, do detektivke, ki ima nasilnega partnerja in podoživlja travme skupaj z žrtvami kaznivih dejanj. Od te avtorice naslednja knjiga že čaka doma. No pred tem pa še nekaj bolj zabavnega a o tem naslednjič.

vir za obe sliki: bukla.si

Težka knjiga

je tale nova Smrtonosna belina. Pa ne toliko po vsebini, kar ne pomeni, da knjiga in dobra, še zdaleč ne, teža se bolj nanaša na knjigo samo, ki ji z dobrimi 500 stranmi v trdi vezavi kar pravi zalogaj za držanje, še posebej pred spanjem v pojstli bi lahko bila nevarna.
Torej težko pričakovan tretji del knjige detektiva Cormorana Strika in njegove pomočnice je zopet postregel z vsem, kar od take knjige pričakujemo, napeto zgodbo in odlično vzporedno zgodbo, ki opisuje tudi glavna junaka in njune osebne stiske. Ker je pisateljica kar dobro zabredla tudi v vzporedno dogajanje zna biti na trenutke kar naporno brati in te ima, da bi komu kar sam kaj povedal ali pa kerga vsekal na g... Pa tadnji del potem postane napet in skoraj ne izpusti bralca od nje.
V glavnem še ena mojstrovina, za tiste, ki jim je ta žanr pri srcu.
slika: emka.si

Zadnja četrtina

Poletja se je začela in tudi dolgo pričakovan drugi del dopusta, ki ga bomo standardno preživeli v za nas že lahko rečemo bazi v Moravskih toplicah. A o tem, ko bo.
Redko kdaj kaj napišem o svoji službi in o vsem kar lahko človek doživi, ko opravlja tako delo, kot ga jaz, saj zna delo policista biti res zanimivo, naporno in včasih zgleda tud kot znanstvena fantastika.
Najprej pa malo o poletju oz. od delu v poletnih mesecih, ki so za nas policiste že standardno kar naporni in se vzorec ponavlja že vsa leta. Namreč začetek poletja je vedno malenkost bolj umirjen, vsi samo čakajo začete počitnic in odhod v kak turistični kraj, kar saterije za zadnji del leta.e pozna tudi v mestih, kjer kar na enkrat ni več gužve, posledično temu pa je tudi malo manj dela za nas. Se pa zadeva začne obračati po prvem valu, ki mine nekje do prve polovice julija, ko se ji nekaj že vrne s prvega dela dopustov, pa tudi vročina, ki začne pritiskati naredi svoje. Število klicev na 113 se drastično poveča, to s…

Malo obujamo spomine

te zadnje dni. Male sem brskal po preteklosti tu na blogu, predvsem o tisti športni preteklosti. Kar ne morem verjet vsem tem dosežkom, ki se jih je nabralo za lep kup in se mi že sedaj nekateri zdijo kot fatamorgana. Ja res je fajn imeti tako na kupu zbrane spomine za deset let nazaj in se včasih vrniti v preteklost. No spanje na lovorikah je sicer prazno delo, je pa fino komu kaj pokazat, kako je blo včasih.
No kar se športa tiče sem sedaj veliko bolj umirjen a verjamem, da aktiven bolj kot tri četrtine ljudi. Rezultati mi niso več prva točka a vseeno še vedno tu a tam primerjam kake številke. No letos mi gre kar vredu, na kolesu se bližam štirim jurjem, v teku sem malo bolj len kot lani a vse skupaj je odraz tudi to, da sem se zavestno odločil malo zmanjšati količino. Nekaj seveda tudi na račun učenja harmonike....
No ne obnavljam pa samo športne preteklosti, ampak sem začel gledati znova tudi najbolj gledano serijo vseh časov, Game of Thrones. Zanimivo, po moje edina serija, ki j…

Zadnji meseci

mi res niso pisani na kožo. No poletje je pregovorno že bolj tak čas za lenarjenje, ampak men se že pošteno vleče in tud prvi dopust mi ni kaj dosti pomagal. Boljšemu razpoloženju ne pripomore kaj tudi spet delovni ritem z nočnimi, ki pač niso kot bi rekli Angleži "my cup of tee" a tu se velik pomagat ne  da, le čudim se lahko tistim posameznikom, ki raje hodijo na šiht ponoč. 
Pa čeravno sem tako kot že rečeno zmanjšal število ur posvečenih športu na povprečje nekje 10 ur tedensko pa še imam vedno težave s tem, da se zmotiviram, sploh za tek. Pa tud na morje že dolgo ne vlačim več kolesa in sem letos res minimalno časa posvetil športu in sem maksimalno lenaril, pa še vedno ne pomaga. 
Je edina svetla stran to je harmonika njo se mi še da igrat, sploh zdaj ko zadeve res fino špilajo in imam še bolj motiv, ker je napredek res viden.
Kakor koli že poletje je v polnem šusu, naš ritem je nekako umirjen, smo med dvema dopustoma in vmesni čas pač ni druge, kot da se zafila s služ…