Objave

Gremo naprej

Slika
 točno od tam kjer smo končali. S pandemičnim filingom dalje, šola od doma, delo od doma, ukrepi v takih in drugačnih oblikah, vse to in še več, kar nas še mogoče čaka v prihodnosti. Napovedi namreč niso rožnate. Ampak tokrat bomo nadaljevali s športom. Tudi tu smo nadaljujem točno tam kjer sem lani zaključil. Malo je grenkega priokusa, ker pač ni možno smučat, kar je po svoje kar absurd, ampak tud to bomo pustili ob strani. Torej tempo je isti, kot sem si ga zastavil lani, dva teka na teden, ostalo pa vadba z utežmi ali kettlebelom, pa še nekaj teka na smučeh dokler je sneg in so urejene proge. Je pa razveseljivo letos, da so se znova potrudili na Arehu in s pomočjo donacij začeli urejati progo, no nekaj malega sem prispeval tudi sam, ker pač bom z veseljem progo koristil če bo le čas dopuščal. Torej tud kaka dobra novica v teh časih. Na koncu pa še mogoče misel ali dve o gibanju na splošno. Danes sem zjutraj med tekom poslušal zadnji podkast Zagret za tek, kjer je Marko z gostjo Andr

Strah, jeza, nemoč

Slika
 in še marsikaj od tega so čustva, ki se v teh časih pojavljajo med ljudmi. To so časi, ki v ljudeh povzročajo tesnobo, občutek nemoči in splošno nelagodje, to so časi, ki ljudi hote ali nehote odtujujejo in jih od tega, da so socialna bitja hočejo spraviti na nivo odtujenosti. Vse to bo še bolj poglobilo razlike med ljudmi, med revnimi in bogatimi, med bolj in manj izobraženimi in kot je v zadnjem času tako popularno med levimi in desnimi. Živimo v posebnih časih, ki jih ne zaznamuje samo epidemija pač pa jih zaznamujejo tudi razna s tako ali drugačno politiko podrta gibanja. Vse več je nestrpnosti vse več je sovraštva, kar je v bistvu po godu oblastnikom, ki jim v bistvu tako stanje ustreza in jim v bistvu pomaga biti na oblasti. Še bolj to pride do izraza ob metanju t.i. "bombic" na raznih omrežjih on katerih se nato trgajo iz vseh strani, med tem pa se lahko v ozadju teh prepirov naredi marsikaj, kot na primer kaka hitra menjava v vodstvu kakega javnega podjetja ali sprej

Slast

 ko si enkrat na oblasti res mora biti nekaj posebnega, zdaj bi mal v hecu reku, da bi to lahk vprašal ženo, ker pač ona je doma na oblasti. A pustimo zdaj šale, ker to kar se dogaja še malo ni smešno, sploh tale vdor včeraj v kongres v ZDA ni niti malo smešen, prav nasprotno za nekatere se je končal prav tragično in to s smrtjo. Vse to podpihovanje sedaj že lahko rečemo bivšega predsednika Trumpa je povzročilo ravno to, da so njegovi podporniki vdrli v senat, kar je imelo za posledico tudi nekaj smrtnih žrtev. Na tem mestu nočem ugibati, kaj bi bilo, če bi pri nas prišlo še do bolj intenzivnega podpihovanje določenih oblastnikov ob morebitni predaji oblasti... Če kaj pa leto nadaljujemo v istem tempu negotovosti in nekonsistentnem spreminjajo odlokov, ki nam na vse načine poskušajo omejevati vsemogoče. Torej, ko so prejšnji teden sprejeli odlok o obveznem testiranju ljudi na smučiščih, kar je bilo v bistvu neizvedljivo, pa so včeraj zopet sprejeli odlok s katerim se smučišča spet zapi

2020

Slika
  ki ga lahko z eno besedo kaotično je pri koncu. Leto, ki bo zaznamovalo še generacije zanamcev in to v večih stvareh. Ampak o tem je bilo zapisanega že na teh straneh obilo stvari in je skoraj že nesmiselno še naprej razglabljati.  Kar se naše familije tiče smo vzeli stvari nekako po svoje, pač smo se prilagodili trenutnim razmeram, stvari, ki se nam zdijo smiselne smo prevzeli, stvari, ki se nam zdijo butaste pač ignoriramo. Če na kratko povzamem smo se pač prilagodili in furamo trenutno situacijo brez večjih težav. Tudi kar se zdravja tiče smo za enkrat na varni strani, sigurno veliko k temu pripomore tudi to, da smo konstantno v gibanju, skrbimo za to, da smo vsi telesno aktivni, veliko pa pripomore k temu tudi to, da se ne obremenjujemo s stvarmi na katere tako ali tako nimamo vpliva. V bistvu pod črto za nas je bilo leto čisto v redu in nas k sreči ni prizadejalo v negativnem smislu, tako, da tako pod črto smo lahko čisto zadovoljni. Lahko pa na tem mestu mogoče lahko dam komu k

Po navadi tega ne delam

 a tokrat sem moral. Prekopiral bom namreč zapis ki je bil objavljen v Dnevnikovi kolumni , samo v razmislek vsem in vsakomur o teh časih katere živimo, nekateri pa žal životarijo. Matjaž Figelj, dr.med., spec. interne medicine: Dolce vita (sladko življenje)  (Dnevnikova kolumna, 30.12.2020) Leto 2020 zaključujem v stilu: z virozo, katere pomen je bil letos povzdignjen na pediestal nad-bolezni. Glede na to, da imam pri svojih letih še precej dober spomin, letošnja viroza ni popolnoma nič drugačna, kot vsakoletna v tem času, ko mi pade službeni adrenalin in začne telo funkcionirati na nižjih obratih. Podobne izkušnje ima 99,97% ljudi, ki je prebolelo to "nad-bolezen". Nekaj jih seveda te sreče tudi nima, a tako je bilo vsako leto, ne samo letos.  Ni več skrivnost, da je propagandni stroj ljudi po celem svetu pripeljal do masovne histerije, katere rezultat je popolna degradacija družbe kot smo jo poznali. Celotna družba je pahnjena v temni srednji vek, kjer je vera samo ENA IN

Kolesar

Slika
še zadnja knjiga letos, ki mi jo je uspelo prebrati. Gre za še eno kriminalko slovenskega avtorja, ki se z lahko to kosa z avtorji iz tujine. Knjiga naplete zgodno o umoru, ki pa ima svoje korenine v dani preteklosti v času druge svetovne vojne. Gre za preplet zgodbe iz koncentracijskega taborišča, ki pa ima svoj epilog v današnjem času. Sam nisem šel preverjati dejstev, ki so v knjigi navedeni, je pa velika verjetnost, da so se take stvari dogajale. Kakor koli, ljubitelji kriminalk, ki so začinjene še s pridihom zgodovine ne bodo razočarani.                                                                     vir: internet