Preskoči na glavno vsebino

Objave

Obupni poskusi

ali poskusi iz obupa... Ne vem čisto točno za kaj gre, ko gledam vso to mučenje za vstop na oblast. Očitno je resnica samo ena "oblast je slast" in to je edino vodilo, ki vodi vse te ljudi, ki se tako pehajo za njo. Vse to pa očitno ne moti volilnega telesa, ki je tako že čisto malo in bo, kot zgleda v prihodnosti še manjše. Očitno je gospodarska rast in konjunktura pač dovolj velik razlog za apatičnost ljudi. 
Pa je res tako dobro v tej državi? Ja enim očitno je še predobro, višajo se socialni transferji, vse več imamo priseljencev, pa pri tem ne mislim na migrante, ampak na te legalne priseljence, ki se množijo pod t.i. združitvijo družine in uspešno črpajo ali bolje rečeno izčrpavajo državno blagajno. Po drugi strani pa ta ista blagajna zateguje pas, gre za ljudi, ki so 40 let delali v tej državi in so sedaj na robu preživetja in imajo eni maj penzije, kot dobijo drugi socialne pomoči. Očitno je država pač aparat birokratov, ki samo kopičijo izpolnjene obrazce in zadeve …
Najnovejše objave

Vročina

še bolj pa sparina je tista, ki me ubija tele dni. Res je nisem narejen za vročino, še manj za sparino, suhe vročine itak ni v naših krajih, skoz neka vlaga v luftu in tako sem danes ožel po moje liter švica z majce, še kak liter pa je stekel po poti. Ampak kaj čemo, tak pač je vsemu se je treba prilagodit.
Nam je pa prejšnjo soboto končno uspelo prit tud do Radelj, no jaz sem seveda šel do tja s kolesom. Ni pa šlo čisto gladko, saj sem zjutraj hotel mal napumpat gumo in glej skor pri koncu pihne zrak ven. Hja si misli, je šla zračnica, kaj čemo, pač zamenjam ekspresmo, ker to pa res ni neka umetnost, hočem napumpat in kaj ugotovim, da ni zračnica, ampak šlauh na pumpi, na katerem je nastala luknja. In seveda se stvari zakomplicirajo, odšraufam šlauh, pol pa najprej muka kako dobit ven neko plastiko,, ki je vtaknjena not, pol mi rata, ga odrežem, pa ne gre tista plastika nazaj not, tak da ga ne morem več pršraufat na pumpo in tak kake pol ure, ko mi končno rata. No sem se prešvical š…

Še ena v nizu

kriminalk izpod peresa Joa Nesbo. Tokrat ni nadaljevanje zgodbe o detektivu Hariju Holu, ampak gre za samostojno zgodbo, ki pa bi kaj lahko dobila tudi nadaljevanje.
Na kratko, kriminalna zgodba, ki opisuje zavoženega sina, ki začne iskati pravo resnico o svojem skorumpiranem očetu, ki je delal kot policist. V celotnem zapletu sodeluje tudi policist, ki odlično pozna njegovega očeta in bolj, kot da ga poskuša ujeti, mu poskuša pomagati, da doseže svojo pravico. A tudi ta zgodba se na koncu malo zaplete a ima kljub vsemu srečen razplet, kako pak...

Zaupaj v jabko

bi lahk bil slogan tega tedna. rejšnji teden sem skoču v knjižnico o neko knjigo in ker je deževalo sem malo pospešil čez cesto in med tem nevede izgubil telefon. No ko sem se zavedal, da telefona ni doma in sem šel po isti poti nazaj, sem ga najdel na cesti, obrnjenega na zaslon, ki je bil zdrobljen. Predvidevam, da ga je nekdo še malo povozil, ker je tudi plastični etui bil delno snet z njega. V glavnem, zadeva je še delala a ne za dolgo tako, da sem bil prepričan, da bo kaj malo možnosti za oživljanje. 
Približn tak je zgledala zadeva.


V glavnem nič kaj obetavno, in tako mi pač ni preostalo drugega, kot, da grem iskat nekaj novega. Ker sem pač zagovornk Appla sem pač vedel, da bom pač kupil drugega I phona in po pregledu bolhe kaj hitro ugotovil, da X-i nimajo nič kaj manjšo ceno, kot če ga grem sam kupit operaterju. Neverjetno pa je to, da so v celem Mariboru imeli samo enega pri Telemachu in, da očitno aparatki, ki niso prav poceni gredo kot za med. V glavnem tako sem postal pon…

Prosti čas,

ki ga imam predvsem v dopoldnevih med tednom, ko nisem v službi ne namenjam samo športu, še zdaleč ne, šport je samo eden od ventilov, ki mi pomagajo, da lažje preživim, je način, ki ga priporočam vsemu, da iz sebe spravijo energijo, ki se nabira v njih in se potem navzven izraža v vsemogočih traparijah, ki jih ljudje počnejo tako in drugč. Pa verjemite, da ne govorim na pamet, ko povem, kaj vse folk pač počne...
Torej svoje trenutke, ki jih imam v prostem času preberem, kot je vsem jasno, ki tole kdaj pa kdaj pogledate, namenim dobri knjigi. V večini se ne spuščam v kakšne težke teme, sem pa odprt za različne žanre in tako preberem marsikaj. Spremljam par vlogerjev, no pravzaprav točn dva, to je Komotar, ki je tak car, da adijo, še posebej, ker dela vloge o avtih, ki meni niso neka huda stvar, ampak njegovih vlogov že kako leto ne zamudim. Tako doživeto in sproščeno, kot on to dela, res svetovno. Drugi pa je Jocohud in njegova stvar, ki prav tako na smešen način predstavlja skupaj z…

Še en slovenski

bestseller. Avtorica je vsem, ki spremljamo nacionalko Mojca Širok, ki se redno javlja z Italije. Knjiga na katero je treba v Mariborski knjižnici čakati kake tri do štiri mesece pa je Pogodba. No e dobro, da je treba čakati tako dolgo, ker sem med čakanjem prebral še njeno prvo knjigo, ki je v bistvu bolj dokumentarec v pisani besede in je sestavljena iz pogovorov z ljudmi predvsem iz Italijanskega juga, ki vejo veliko o tamkajšnjih mafijah, in tko podrobno opiše ustroj teh organizaciji in borbo prot njim, ter cel kup ljudi, ki so v tej borbi zgubili življenje. Naslov te knjige je Oblast brez obraza.
Sedaj pa k zadnji knjigi Pogodba, ki pa je v bistvu krimič, ki opisuje Rimskega protimafiskega policista, ki raziskuje umor ali bolje rečeno več umorov, ki pa so vsi povezani z mafijo. Še dobro, da sem pred tem prebral Oblast brez obraza, ker je v tem krimiču kar nekaj referenc iz te knjige. Nedvomno je to slovenski best seler in knjiga, ki se lahko kosa z vsakim tujim avtorjem teh zvrs…

Prvi letni

dopust, kot se temu reče je žal že za nami. A, ker je vsega lepega enkrat pač konec smo, ko to pišem že doma in že spet hodimo v službo, no tisti del družine, ki je služboobvezen... 
Kar pa se tiče dopusta, destinacija na morju enaka, kot lani, se pravi Dugi rat pri Omišu. Kraj nas je navdušil lani z lepo plažo, in mirno okolico. Ker pač ne iščemo prostora za nočne žurke je kraj, kot idealen za nas. Se je pa izkazalo, da je ta termin še boljši, kot lanski, ko smo bili tu v drugi polovici avgusta. Manj je turistov v tem času in zelo zanimiva stvar, sonce sije pod takim motom, da ni direktnega popoldanskega udara na balkone popoldan.
Kar se tiče ostalega ima mestece vse kar rabimo, pekarno, trgovini in pa otroško igrišče ter igrišče za košarko in nogomet. Omiš pa je 4 kilometre stran, tam pa je vse in še preveč, od lokalov nabitih s turisti, do lunaparka...
Kar se tiče sporta, jaz že nekaj let puščam bicikl doma, ko gremo na morje, seveda pa seboj vzamem kettl in pa tekaške copate. Ja …