Preskoči na glavno vsebino

Objave

Kruha in iger

ali bolje rečeno bolj iger je polna te dni tale naša Slovenija. Ker je v teku Evropsko prvenstvo v košarki in ker naša ekipa navdušuje s predstavami in je včeraj premagala še Španijo in bomo igrali finale, smo sedaj vsi nahajpani in bi si jih najraj kar domov peljali. Pa do apelov Vladi, da kupi karte za Instanbul in podobnih nesmislov, ki jih je v tem času poln internet. Seveda bi bila slika ravno nasprotna, če bi ekipi šlo slabo, pol bi jih vsi naganjali bog ve v kere rodne kraje in podobno, kot pač samo prebivalci Blatnega dola znamo. 
Potem je tu nogomet, Maribor je igral prvo tekmo v Ligi prvakov in remiziral s Spartakom in Moskve. Meni je služba omogočila, da sem bil na tekmi, pa ne samo to, bil sem tam veliko prej in še pol, ko so vsi normalni že bli doma. Seveda sem spet videl marsikaj, kot naprimer to, kako skupina zamaskirancev razbija vse okoli sebe in se dere "Mi smo Maribor". A res? Oni so po njihovem Maribor, kaj sem pol jaz, ki živim v tem mestu in hodim po u…
Najnovejše objave

Miren štart

v novo šolsko leto in sedaj je že vse tako kot je bilo. Zopet utečen ritem, otroka v šolo in vrtec, midva pa služba in zopet bo čas zdrknil, kot bi mignil, ko pademo v ustaljen ritem. 
Seveda je tudi v našem Blatnem dolu vse po starem, imamo cel kup predsedniških kandidatov, ki si prizadevajo dobiti našo pozornost, potem imamo tu še Vlado, ki bo zopet odgovornost zopet prevalila na državljane in jim prepustila, da odločajo o izgradnji drugega tira. Je pa to zopet odlična priložnost, za krajo ogromne količine denarja in pa seva projekt, ki se bo finančno reprogramiral tisočkrat, preden bo zaključen. Od aktualnih stvari je tu še Magna, ki je sedaj dobila okoljevarstveno dovoljenje, in kot je bilo rečeno, bi si tudi kakšno Slovensko podjetje želelo take obravnave pri poskusih širitev ali graditve proizvodnje. Najbrž bo tud tu s časom tud padla kakšna ovadba, ali pa pa še kaj hujšega. Osebno si želim, da bi zraslo podjetje, ki bi ponudilo dobre in poštene zaposlitve za ljudi.
Kar se osta…

Druga polovica

avgusta pa je bila tako polna vsega, da je šele sedaj prišel na vrsto tudi blog. V soboto 12.8. sva s Tatjano skupaj s svojimi najbližjimi stopila pred matičarja v Rotovžu in še uradno potrdila svojo ljubezen, prijateljstvo in spoštovanje.

Nato pa smo se odpravili na Hrvaško obalo, tokrat v Dugi rat pri Omišu in preživeli 10 dni lepega dopusta. 

Toliko na kratko o drugi polovici avgusta, počas se bomo utirili v normalno življenje, konec tedna se začneta šola in vrtec pa tudi služba ni več daleč.

Še tretja v zbirki

Milenium, je knjiga z naslovom Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo. Knjiga se začne točno tam, kjer se konča drugi del. Človek bi lahko pričakoval, da bo knjiga s vsakim delom mogoče slabša, vendar je tu ravno obratno. Tretji del je še bolj napet kot ostala dva, razrije celotno ozadje glavne junakinje in tako dobimo jasno sliko o vsem, kaj se je dogajalo in je posledica dogodkov, ki so se nato dogodili. Tudi tu vsebine nima smisla razkrivati, je pa mene priklenila s  vso silo in sem jo prebral skoraj v rekordnem času, pa čeprav ni ravno tanka s svojimi 700 + stranmi.

Vlog barbyQ

Tokrat pa o novi pripravi za grilanje na balkonu.


Dobrih 1000 ur

in posledično 30469 kilometrov mi je v dobrih petih letih navrtelo na Cultovi specijalki. To sem danes tako mimogrede ugotovil, ko sem vpisal danšanjo turo. Pa ne samo to, kolesarila sma kar v nekaj državah, recimo, v Romuniji pa v Grčiji, Avstriji, Madžarski, Hrvaški.
Ampak saj to niti ni tako pomembno, jaz pač kolesarim, drugi delajo kaj drugega v prostem času, tak pač to je. 
Je pa res, da sem od kar sem se vrnil z Grčijo v službi v eno in zato tud nekaj manj časa za pisanje, ker če človek dela v povprečju 48 ur na teden, pol mora bit tud s familijo, pa da še kaj pošportam, je pač blog tisti, ki potem potegne takratko.
Sem se pa včeraj odločil, da danes vstanem zgodaj in odpeljem traso malega Eko maratona. Ena lepših kolesarskih tras za cestaka, ima vse, nekaj vzpona pa seveda tud spusta, ravnine, lepe razglede in je začrtana po cesti, ki je dokaj malo prometna. Če se ne motim sem to traso že opisal nekje v teh zapiskih, se jo pa da najdit tudi na tejle strani, če koga zanima. V g…

V smeh in v solze

me je spravila tale knjiga, Skrivni dnevnih Henrika Groena, starega 83 let in 1/4. Super kniga za poletno branje, ki j napisana v obliki dnevnika, se hitro bere in jo kar ne moreš odložiti, ko jo enkrat primeš v roke. Opis tega, kar nas večino bralcev še čaka v življenju, kaj več pa boste odkrili, ko jo boste vzeli v roke.