torek, 28. marec 2017

Denar ali spoštovanje

ali oboje? Kaj je v bistvu pomembno za nekoga, ki je del nekega podjetja, pa ne glede ali gre za gospodarstvo ali negospodarstvo. Danes zjutraj sem po radiju slišal, da je za Poljake pomembna samo plača, da pa Slovenci damo več na spoštovanje in lojalnost. Ja, pa je to res? Mogoče je želja delavcev v Sloveniji med delavci, da bi bili spoštovani in, da bi delodajalci znali spoštovati lojalnost in to na nek način tudi nagraditi. 

Sam imam izkušnje tako z delom v gospodarstvu, kjer sem preživel v nekaj podjetjih skoraj desetletje, žal so to bili časi, ko so bili delavci borno plačali, je pa res, da se je z nami ravnalo dokaj spoštljivo in nismo nikoli slišali, da smo le strošek za podjetje v bistvu sem saj jaz imel občutek, da dajem nekaj dobrega za podjetje in, da sem del nečesa večjega. Ko danes pomislim nazaj se zavedam, da sem mogoče spustil priložnost saj se mi je vsaj enkrat ponudila priložnost za dobro delo, pa sem jo žal izpustil. 

Sedaj sem že nekaj časa del javnega sektorja. Tudi tu v začetku nikoli nismo slišali, da smo strošek, kvečjemu obratno. No sedaj že nekaj časa ni tako, k temu je v veliki meri pripomogla kriza v kateri je bila stalna tema kak strošek smo zaposleni v javnem sektorju in kje vse bi se nam dalo kaj vzeti. Žal pa tudi sedaj, ko je kriza mimo ta še vedno traja, saj kaj se javnega sektorja tiče. In tako ni dolgo nazaj, ko smo na sestanku spet poslušali koliko stanemo, že dolgo pa nismo slišali, da smo v bistvu potrebni in, da brez nas država enostavno ne more funkcionirati. 

Tako lahko rečem, da se Poljak v enem delu moti, mogoče že drži, da si delavci v naši državi želijo spoštovanje, a to je tudi vse. Delavci v Sloveniji že dolgo nimajo spoštovanja, žal pa so tudi slabo plačani.

ponedeljek, 27. marec 2017

Treniranje discipline

ali kako bi se drugače lahko reklo temu, da je človek malo bolj resen pri prehrani. Dve leti nazaj mi je uspelo kar nekaj mesecev držati nizko hidratno prehrano in rezultati so bili zavidljivi. Zato ne vidim razloga, da mi to nebi uspelo tudi zdaj. Ja, vem, da se bom nekaj časa počutil ko drek, pol pa se telo navadi da funkcionira z manj cukra pa gre čist OK. Itak pa ne vem kaj je problem dokler se lahko je meso pa zelenjava in sir. V končni fazi sploh ni pomembno, da treniraš na vse pretege, če pa pol zbašeš v sebe vso svinjarijo, kar jo svet premore, je bolje trenirati po pameti pa tud jesti tak. No projekt začnem z današnjim dnem pa da vidimo, če mi bo ratalo, seveda bom sproti poročal, ne mislim pa vodit neke evidence in meritev, kot sem to delal pred leti. Bom objavil eno sliko od danes, pa se čez mesec spet mal pokažem pa se bo že kaj videlo.




četrtek, 23. marec 2017

Slovenija od kod lepote tvoje,

je napisal Avsenik, a se sprašujem ,če nebi bilo bolje, da bi prepeval od kod pamet tvoja. No vsaj po tem, da smo znani, da imamo na tisoče predpisov o tem in onem ter, da nam uzakonjajo skoraj že vse kar se da spravit na papir, ker pač se vsaka od strank, ki je v parlamentu že počuti poklicana, da vlaga razne predloge zakonov od katerih so eni popolnoma  neživljenjski, spet drugi se pa so le mrtva črka na papirju, saj se ne izvajajo ali bolje rečeno ni nikogar, ki bi nad njimi izvajal nadzor.

Včeraj pa spet ena od cvetk, raziskovalci Zavoda za gozdove so ugotovili, da rekreacija v gozdu ponoči močno moti prebivalce v gozdu. Na prvo objavo sem naletel TU. Po tem, ko imamo prepoved graditi vetrne elektrarne, ker imamo pri nas ptiče, ki se zaletavajo v vetrnice, so sedaj tekači in ostali ki se rekreirajo v gozdu med eno in peto uro ponoči, krivi za to, da se zafrustrirane srne potem mečejo pod avte. No ob tem me nočno zanima, koliko je teh ljudi, ki se rekreirajo v gozdu ob tej uri. Sam imam nekaj izkušenj z rekreacijo v zgodnih jutranjih urah a v mestu in glede na to, da je v gozdu toliko ljudi ob tej uri bi se jaz moral kr zaletavati v tekače in kolesarje v mestu zgodaj zjutraj. Pa lahko na prste obeh rok preštejem koliko rekreativcev sem srečal ob štirih zjutraj na ulicah našega drugega največjega mesta. Tako, da me res zanima koliko je teh ljudi. No če se malo navežem na gorsko kolesarjenje, ki tudi bije bitke o tem, kje se je dovoljeno voziti z gorskim kolesom, se vprašam, koliko je teh kolesarjev, ki to počnejo. Sam se veliko vozim z gorskim kolesom, res je, da se v večini primerov držim gozdnih cest, kdaj pa kdaj pa zaidem tudi na planinsko pot a milo rečeno srečam malo, lahko bi rekel skoraj nič takih, ki počnejo isto kot jaz. Pa jaz to počnem pri belem dnevu, no mogoče v jeseni malo tud po temi a ne veliko.

Torej res me zanima, koliko je teh ljudi, ki to počnejo, ker jaz jih ne srečujem pa bi jih po tem takem moral. Zdaj pa ali nisem v prvem gozdu ali pa ....

Malo primerjave

čeprav nisem nekaj tekmovalno naspidiran, pa je vseeno malo dobro imeti tudi primarjavo o tem kako pada in raste kondicija. Sploh pa glede na to da nisem vako leto mlajši je nekako logično, do pač moč in hitrost malo pada z leti. Vseen pa sem bil nemalo presenečen, po letošnjem prvem in sedaj še bolj po drugem vzponu na Pohorje s kolesom. To mi je nekako najbolj merodajno, saj na gorskem kolesu niso tako pomembni zunanji vplivi kot so veter in podobno, breg je breg in na vrh je treba nekako prilesti. Oba dosedanja letošnja vzpona sem opravil z mislijo, da grem lepo zmerno, da ne gledam na uro, pač pa grem kolk se mi bo zdelo, nikakor pa ne na polno, pač pa bolj za užitek. No na koncu sem bil kar presenečen, še bolj pa zdaj ko sem malo pogledal za nazaj, da sem recimo danes celi krog naredil celih 8 minut hitreje kot lani, pa glede na to, da mi celoten krog vzame dobri dve uri, je to kar velika razlika. Seveda sem zadovoljen, da mi kljub vsemu uspeva še vedno držati dober nivo pripravljenosti.


ponedeljek, 20. marec 2017

Vsebinske spremembe

je lahko opazil tisti, ki spremlja kaj tele zapiske. Od tega, da sem prvotno vse teme namenjal športu in stvarem v povezavi z njim, se sedaj raje dotaknem kakšne aktualne teme, ki vpliva na naše življenje. No tu pa tam pa napišem kaj tudi o kakšni dobri knjigi, ki sem jo prebral ali pa o podcastu, ki sem ga poslušal. No ko bo kaj časa se bom lotil tudi oblikovnih, ampak to lahko še malo počaka.

Danes pa se malo vračam k prvotni temi, to je šport. Če ne pišem o njem še ne pomeni, da se z njim tudi več ne ukvarjam. Šport je del mene in moje družine, poskušamo, da smo vsi čim bolj dejavni, je pa res, da se tudi tu cilji in panoge spreminjajo. Tako sem jaz letošnjo zimo spet stopil na alpske smuči, no k temu sta največ pripomogla otroka, ampak sem vesel, da je tako. 

Torej medtem, ko Tatjana gre po svoji začrtani poti in ciljem kar se športa tiče, saj ne odstopa veliko ne pri treningih še manj pri prehrani, pa sem jaz tisti, ki delam vse po malem. Seveda to pomeni, da nič potem od tega nisem. Tako ne bom nikoli več zelo dober pri teku ali kolesarjenju, saj se preveč ukvarjam tud z kettlebelli in sem zato posledično kar nekaj težji, kot sem bil ko sem samo tekel in kolesaril, seveda pa ne bom nikoli imel strašnih mišic, ker se kar naprej ukvarjam z vzdržljivostnimi športi in sproti kurim to, kar pridelam v gymu. No tud pri prehrani nisem neki biser, sicer se trudim kolkor se da a mi vsake tolko mal spodrsne. Ampak nič ne zato, šport je v nas in je naš način življenja, pomaga nam, da se družimo, lažje prenašamo stres in, da smo zdravi in to je najbolj važno.

Torej zima je mimo, tekaške smuči smo pospravili in sedaj je na vrsti kolesarjenje. Kot vedno sem otvoril sezono z cestakom, a sem komaj čakal, da grem na gorca, ker to je kolesarjenje, ki ni samo za telo ampak tudi za dušo. Torej prvi kilometri so za mano in danes sem bil kar presenečen v kako solidnem času sem prilezel na Pohorje, no ne bom reku, da ni šlo trdo, ampak čas pa je vzpodbuden.

Je pa na koncu razgled tisti, ki na vrhu nikoli ne razočara.




petek, 17. marec 2017

Ponavljam se

ja saj vem, pa kaj ko ne morem mimo tega. Pomlad privabi na plan otroke in pa da ne pozabim tudi starše, ki se zapodijo na mestna igrišča. Mi smo najbrž eni redkih, ki na igrišča zahajamo tudi pozimi, le če ni premokro, mraz nas pač ne ustavi, odkar so izumli topla oblačila je to tudi nesmiselno. 

Ampak, da se vrnem na začetek, ja igrišča, da poudarim OTROŠKA igrišča, so polna. Pa ne zavoljo tega, da bi blo nenormalno veliko otrok, no otrok ni malo, a kaj ko na vsakega otroka pride vsaj 1,5 starša in od tega ji 99% budno pazi na vsak malčkov korak in to na razdalji pol metra. Le peščica nas je "brezbrižnih" staršev, ki posedamo po klopcah okoli in opazujemo dogajanje in posredujemo le ko gre zadeva res preveč v kak ekstrem, drugače pa nič nemo sedimo in opazujemo. Joj, joj kako mormo bit taki. Ja a res?? A je s tem kaj narobe? A res moramo pomagat otroku pri vsem, a mu je res treba non stop govorit to ja, tega ne, a ga je res treba tud na igrišču usmerjat, pojdi tja, pojdi sem... Pa dajte no, dajte se umirit malo, pustite otroke, da zadihajo, dajte jim malo svobode, dajte jim možnost da splezajo na kaj, da primejo v roke pesek, da ga dajo v usta, da se umažejo, da se mečejo, skačejo in letajo naokoli. Pustite jim, da si najdejo kako igračo sami, da kdaj zlomijo kako vejo, da vržejo kak kamen, da utrgajo kak list na drevesu, ne pa, da še na igrišče tovorimo kupe plastike in s tem povzročamo samo to, da se otroci med seboj cufajo, to je moje, to ti ne dam, to ti malo dam.... 

Ja saj vem ni prvič, da bentim nad tem pa vem, da tud ni zadnjič, da je tako. 

torek, 14. marec 2017

(De)regulacija

cen naftnih derivatov, je zanimiva stvar in prav zanima me koliko bo trajalo, da se bo kdo upiknil v to. 

Gre namreč za to, da cene goriva na bencinskih servisih, ki so ob avtocestah oblikujejo trgovci sami. Sicer jaz ne vem ali morajo vsi trgovci imeti skupni dogovor kakšna bo cena, kar je po moje nesmisel in je v bistvu kartelni dogovor, kar pa vemo se je pri nas že kaznovalo. Prav tako se mi ne zdi smiselno, da bodo potem na vseh bencinskih ponovno iste cene, saj potem to ne prinese nič, namen tega naj bi po moje bila konkurenca med trgovci, ki pa jo tu jaz po tem takem ne vidim. Več o cenah in o stopnjah te deregulacije si lahko preberete tu.

Vse kar jaz vem je to, da so v državah, kjer cene določajo sami, skoraj na eni bencinski ni ista cena, je pa res, da je kar velika razlika ali je lokacija nekje na selu ali pa ob avtocesti, kar je po moje tudi razumljivo, no ne vem pa ali so potem na vseh bencinskih na avtocesti tud v tujini cene enake.