nedelja, 07. avgust 2016

Bentenje

in to na kolesu, pa ne zaradi vetra ali zaradi vročine ali še huje kakega gumidefekta. Sploh ne ampak zaradi tega kar spotoma vidim in opazim. Kot, ko gremo na obisk Prekmurski babici in dediju grem jaz tja če se le da s kolesom in, da nisem prehitro tam, grem pač do Šentilja in nato po Avstriji do mejnega prehoda Gederovci in do Murske Sobote.  

In tako pač kot vedno štartam od doma, čez mesto pa po Šentiljski čim prej iz mesta. No pa da ne bo samo bentenje opazim, da sedaj kolesarjem pripada svoj del ceste, saj je označena steza z črto, ki je namenjena kolesarjem. Seveda je cesta ostala isto široka kot prej a je dovolj za avtomobile in še za dobrega pol metra na vsaki strani, ki pripada kolesarjem. S tem se je vsaj za odtenek izboljšala varnost. No nato do meje cesta gre po starem, k sreči razen zalutalih Čehov in Poljakov ni pretiranega prometa. Malo ven iz Pesnice me pričaka nov asfalt a veselje mine že po dobrem kilometru in vse skupaj spominja bolj na akcijo pred prihodom Putina, ki jo je prekinil sel z vestjo, da Putin pride z letalom in ne po cesti preko Avstrije. Ob prihodu na mejo človek takoj zazna pravo naselje šotorov, ki se raztezajo čez velik del bivšega mejnega prehoda. Ker iz zanesljivih virov vem, da se na naši južni meji nič ne dogaja v smislu priprave na nov val beguncev sem kar malo zaskrbljen. Prav zanima me kaj vejo naši severni sosedi pa naši tega ne vejo. No bolj se mi zdi, da vsi vejo vse, le, da pač eni reagirajo in se pripravijo, pri nas pač se čaka do zadnjega in nato se improvizira do nezavesti. Naslednje kar človeku pade v oči pa je ko se pelje mimo prve bencinske in takoj opazi da imajo Avstrijci občutno cenejše gorivo, no če bi bil malo sarkastičen in bi povezal šotorišča na meji in cene goriva bi reku, da se pripravljajo na veliko število prosilcev za azil a tokrat v obratni smeri, saj po videnem bi z lahkoto pomislil, da je pri nas pač boljši standard in zato pač višje cene.

In nato popoldan prideš domov in vidiš v kanti za ostale odpadke kartone za pizzo, kanta za papir pa le 30 metrov stran in nato ti je jasno, da si spet na Balkanu...

torek, 02. avgust 2016

V polnem zamahu

je poletje in jaz ko pes na kost čakam drugi del dopusta. Julij je bil kar deloven bo pa zato avgust veliko manj, saj imam v bistvu samo štiri šihte pol pa dopust in to do začetka šole.

Sem pa zadnjič malo razmišljal kako kaj zgleda moja kolesarska statistika letos, predvsem zato, ker sem večino časa na gorcu, je temo primerno manj kilometrov, no pa sem mal pofirbcal po dnevniku in ugotovil, da sem do sedaj naklepal malo manj ko 3400 kilometrov, V povprečju sem na kolesu 15 krat na mesec, od tega pa le 5 krat na cestaku, ostalo pa na gorcu. Ko na koncu pogledam kilometrino sploh ni slaba, sploh glede na to, da so kilometri na gorcu kar precej manjši na vožnjo.

Se pa sedaj že kar nekaj časa držim načela enega "treninga" na dan, ne pa več tako ko včasih ko sem delal nemalokrat tud po dva. No sedaj temu že kar težko rečem trening, gre bolj za to, da se fajn razmigam, pa naj bo to na kolesu z kettlebelli ali p grem tu pa tam tud mal polaufat, no zadnjega je res bolj za vzorec, grem pa tudi in sem vesel, da brez muke pretečem 10ko pod eno uro. Seveda to ni bogve kak cajt, a za mene, ki res tečem samo za vzorec in ko grem se striktno držim počasnega tempa, je pol to super.

Kot rečeno sedaj čakamo na drugi dopust letos, ki smo ga kar fino splanirali in bomo tako kar 12 dni na morju, posledično pričakujem kak kilometer več na cestaku, če bo vreme OK in pa če bo volja, do kolesarjenja na dopustu. No nekaj malga bo že.


torek, 26. julij 2016

Namig

za lep izlet in preživet dan, bo tokrat na vrsti. Zadnjič sem se spomnil, da nekje na Koroškem obstaja neko naravno kopališče. Malo brskanja po internetu in že se najde tole. Tako za tem pa tudi odločitev, da si gremo to še od blizu pogledat. Za nas je to mala malica saj si z Maribora v pičle tri četrt ure in to zmerne vožnje po Dravski dolini. Malenkost je potrebno zaviti z glavne ceste,na kar nas opozarja tabla za naravno kopališče Radlje. In ko smo prispeli tja smo bili takoj navdušeni, res lepo urejeno, dosti trave, igrala za otroke, ki pa tako bolj malo pridejo v poštev saj je tu voda, ki je vselej bolj zanimiva kot igrala. Res je lepo urejeno, voda topla, s stalnim dotokom sveže vode, dno posuto z malimi kamenčki, ki fino masirajo podplate. V glavnem, če bi me keri tja pripeljal z zaprtimi očmi bi mislu, da sem v Avstriji, se vidi vpliv bližine severnih sosedov. Kakor koli že priporočam obisk, mi bomo definitivno še šli. 
No jaz sem izlet izkoristil za kolesarsko turo in se dobro uro prej iz Maribora podal z biciklom, preko Ruš, Lovrenca, na Ribniško, nato spust do Vuhreda in že si v Radljah. Od nas to znaša okoli 55 km.

Še nekja slik.

Prostor za lačne in žejne

Tud tobogan je.
V osrčju narave.



četrtek, 07. julij 2016

Jamrači

je ena in edina beseda, ki mi pride na pamet, ko pomislim, na prebivalce Slovenije. Vsak dan to slišim za vsakim vogalom, kar je še huje nam to še vcepljajo v glavo na vsakem koraku. Vsepovsod slišimo, pa smo mali pa mi nič ne moremo, nismo konkurenčni, nismo to nismo ono.
Pa je temu res tako. Ja je, če skoz tako razmišljaš, si pač potem tak tudi v dejanjeih. Se mi zdi, da je v ozadju kar skriti namen za to da se ali, da bi se počutili take. Saj smo potem bolj vodljivi, če imamo skoz v glavah, da nič ne moremo, da smo mali... V končni fazi, to na posameznika vpliva na tako, da niti ne poizkuša kaj spremeniti, ker skoz razmišlja, da sam itak nič ne more. Kaj pa bi bilo, ko se več takih posameznikov združi in začne drugače razmišljati, primer zadnjih dogajanj je Luka Koper, na katerem se vidi, da pa lahko nekaj ljudi, ki se združijo le dosežejo, da jim prisluhnejo in jih začnejo upoštevati. Pa čeprav se na začetku lastniki in oblastniki vedejo arogantno, na koncu le zmaga "mali" človek. Kaj ko bi začeli razmišljati še malo širše in bi končno sprevideli, da se lahko zgodi ulica še kje drugje in, da je ljudstvo tisto, ki lahko odstavi oblast, saj jih je ljudstvo tja tudi postavilo in je pravica in dolžnost, da ljudstvi od reagira takoj, ko oblast začne delati v nasprotju s tem, kar je bilo obljubljeno.
Ampak zakaj sploh o vsem tem pišem. Vzrok je EP v nogometu, ki je v tem času zajel naše kraje, čeprav na njemu ne nastopamo in čeprav nogomet ni moj šport, pač EP pogledam malo tu pa tam. In upam, da ga še kdo drug pa ne samo zaradi nogometa, ampak da se naučimo, da so lahko tudi mali narodi "veliki", če znajo razmišljati s svojo glavo in čeprav jih je malo razmišljajo, kot veliki. Islandija je država, ki je lahko za vzor še marsikateri veliki predvsem pa manjši naciji. Pravzaprav smo mi za njih že velikani, se ve kaj je 2 mio prebivalcev proti 300.000. Kdo ne ve naj malo pobrska, kaj vse je ta narod naredil, od tega, da so pozaprli vse, ki so spravili državo na kolena, do tega, da so se nato pobrali v velikem slogu. In zakaj je to tako so pokazali s svojo mentaliteto na EP, ko enkrat nismo slišali jamranja, da so mali ali kake podobne samo-pomilovalne besede, ki jih je pri nas na vsakem koraku dovolj.
Na koncu mogoče v razmislek, dragi moji Slovenci, razmišljajte s svojo glavo, ne nasedajte raznim besedam, ki vcepljajo v glavo to, da smo mali in, da kot taki nič ne štejemo, da naš glas nič ne šteje. Pa še kako šteje, še posebej, ko se bo nekaj teh "malih" ljudi združilo, bo to še kako slišal tisti, ki mu bo to namenjeno. Ne bodimo glasni le ko sedimo udobno v kavču z tipkovnico in bolj ali manj anonimno komentiramo vse povprek, tako kot se to dogaja v zadnjih dneh, ko bi vsi na veliko preko tipkovnice pretepali ali še kaj hujšega krivca za tragedijo z majhno deklico. Ja res je, taki dogodki vzpodbudijo čustva, ki včasih grejo preko meje, a taisti ali tem podobni, kje ste bili, ko se je vse to dogajalo, zakaj že prej ni nihče ukrepal. A mogoč zato, ker sem "mali" in moj glas nič ne šteje.

torek, 05. julij 2016

Končno mal na off

po napornih zadnji tednih, ko smo se ubadali s selitvijo in z vsem kar potegne za sabo, je napočil čas, da si lahko privoščimo malo dopusta.
Seveda je bilo potrebno prvo se malo uredit.


Nato pa tako kot lani za prvo destinacijo dopusta Terme 3000, da bo temu tako je odločitev padla že lani, ko smo preživeli lep teden, ki smo ga leto podaljšali še za en da, po koncu pa soglasno sprejeli odločitev, da bo drugo leto dopust trajal 10 dni.
Torej malo smo počivali.

In se relaksirali.

Delali sebeke.


In se malo vozili z avtomobilčki.


Predvsem pa smo dobro jedli in pili, ter se veliko zabavali v bazenih.


ponedeljek, 20. junij 2016

Še zdanji

v vrsti kettlebellov v naši železni družini je 24 kilski kettlebell. Sem naredil nekaj treningov z njim, vse kar lahko rečem, velik vode bo preteklo preden bom z njim naredil 100 snatchev v 5ih minutah. No ampak glavnino treningov pa naredim z njim in to je važno.


nedelja, 12. junij 2016

Gužva gužva

Je bila, no ampak zdaj je vse skupaj za nami. Kdo bi si mislil, da bo tolk dela s selitvijo, sploh glede na to, da smo meli že skoraj vse pohištvo v našem novem stanovanju. Ja res je stanovanje smo menjali, za večje in se skoraj cel teden mučili, da smo vse zeihtali. No zdaj je to vse lepo za nami in smo se fino aklimatizirali. Otroka sta dobila veliko sobo, očitno jima je OK saj spita ko polha. Midva z drago pa imama tud končno svojo spalnico, ne pa le predelek. Res smo se lepo namestili in upam, da je to za nekaj časa kar se selitev tiče to.

Tud razgle mamo lep, sicer smo prej bli obrnjeni proti Pogorju sedaj pa gledamo na Piramido in Kalvarijo.