Preskoči na glavno vsebino

Objave

Prikaz objav, dodanih na marec, 2010

Zakaj...

večno vprašanje, zakaj je to tko, zakaj ni tko, zakaj ti to, zakaj oni tisto... Tud men se postavlja veliko vprašanj, npr. zakaj tek, OK, da naredim nekaj za sebe, zakaj pa te pol tekme, hmmm, tu je odgovor že težji. A zato da dokazujem svoj mačizem, al zato, da preizkušamo svoje meje... Ok, pa pustmo šport, gremo na recimo blog. Zakaj pišem blog? Evo tu je zame odgovor kot na dlani za to, ker lažje pišem, kot govorim. Seveda pa to ni vedno, ker men ponavadi jezik kar leti, ampak ko je treba povedat kaj konkretnega, se soočit z težavami in problemi potem jaz lažje piše kot pa govorim. Eni to tud dobr vejo. Pa gremo še mal naprej, zakaj se konstantno stvari olepšujejo, zakaj ne povemo po pravici. Pa sem spet pri teku, večne debate o tem in onem, ampak vse olepšano, nihče ali pa malo kdo pove resnico, ne vem, joj trpele sem ko "bik", hudo je blo, najraj bi odnehal... Ne nikol ali pa skor nikoli ne čujem tega, ampak le, kak je blo fajn, pa super in sploh in oh. Pa da ne nakladam s…

Marec je tud fertik...

Marec je bil pa tak zlo mešan, po eni strani bi ga najraj pozabu, po drugi strani pa sem pretekel maraton prvič pod 3 ure, kar pa ziher ne bom tak hitr pozabu, če sploh kdaj


No tekač pravi tole:

523,5 km peš od tega en maraton, tak tekmovalni seveda
234 km sem bil na smučeh
113 km na kolesu

Seveda, sem hodu v službo, da ne bo kdo mislu, da ne, še, če se prav spomnim sem mel celo izpit, da neskončnih seminarskih ne omenjam, tak da ne sam športam, kot eni mislite ;) No v aprilu pa bol tko sproščeno, mogoč tko kak tekmovalni tekec za dobro družbo, kaj več pa kar se tekem tiče pa ni v planu, ampak migali pa bomo dalje.

Dost je blo!!

Za letos, je blo res za dosti, teka na smučeh mislim. Zelo lepa sezona, veliko snega, lepe tekme in veliko sproščujočih dni na snegu. Tekač je povedal tole: - 69 krat na snegu - 1038 kilometrov na snegu - 7 tekem v teku na smučeh
Ja ni kaj dobra sezona, edin kar mi manjka, je kaka uvrstitev na stopničke na tekmi, ampak se pač moram zadovoljit z rednim uvrščanjem med prvih deset. In pa še nekaj utrinkov s snega




Ampak, kmalu bo nova sezona in spet bo veselo.

A jih še sploh imamo???

Kaj imam pri tem v mislih, se sprašujete, no bom povedo, mislim, na vrednote. Človeške vrednote, kaj nam pomeni za neko pomembno vrednoto v tem času. A je to nov avto, potem kam bomo šli na dopust, da se bomo potem lahk hvalili, a so to drage obleke. Ja, po moje je vse to danes res vrednota, ki nekaj pomeni, ampak ali pa je vrednota tudi poštenost. Hmmm, ne verjamem, sploh pa ne po današnjem dogodku. In kaj se je dogajalo? Vstanem tko, kot vsako jutro, kr zgodaj in se spravim tečt in tak, kot vsako jutro najprej rečem, ah danes pa sam eno desetko, pa pod tuš pa bo, no pol pa vedno dodam še par kilometrov in tako tud danes zjutraj, glih v dodatku teka, tik pred blokom na pločniku skoraj že odlaufam mimo, ko se le zavem, da je na tleh mobilnik. Seveda se ustavim, ga poberem in se odločim, da bom od doma pogledo čigav je, mal poklico in zadevco vrno, čim prej, saj vemo kak je danes brez telefončkov, kriza... Pridem domov, pogledam zadnje klice in vidim na displeju samo en zapis in to je ma…

Prva vožnja

na kolesu ni bila prav dolga, vendar čist za dosti, da sem se spomnil par stvari, ki so stalnica, ki me že nekaj časa spremljajo na raznih vožnjah. Seveda je kolesarjenje lep šport, sploh, če ga jemlješ bolj tako rekreativno, kot jaz, in ga imam bolj za sprostitev, kot pa za prav resen trening. Vendar pa ta zapis ne bo o tem kako lepo je na kolesu, čeprav bi lahko bil, ampak bo o tem, v kaj se spremenimo ljudje, ko se vsedemo za volan svojih avtomobilov. Zaka? Zato, ker sem na kolesu doživel že toliko šokov, ki so mi jih povzročili vozniki avtomobilov, tovornjakov, avtobusov in še česa. In danes, ko sem se vsedel prvič v tej sezoni na kolo, nisem rabu prevozit glih 100 kilometrov, da sem spet ugotovil, da sem na cesti vreden manjm, kot kup dreka, ker tistega, se vsak šofer poskuša zognit, mene na kolesu pa bi najraje povozili. Peljem se proti križišču, po glavni cest, da ne bo pomote, avto na stranski cesti, ki seveda brez pomisleka, zapelje pred mano ven, kot da me ni, malo naprej me …

Treviso maraton

Končno maraton pod 3 ure, natančneje 2:58:02, seveda pa je malo pripomogla tudi rahlo spuščajoča trasa, vseeno pa je bilo vmes za 160 metrov takšnih in drugačnih vzpončkov.

Polar pa je pokazal tole:



Na kolo

Ja tud jaz počas popuščam glede zime, zato sem si danes vzel mal časa da pobrišem prah s kolesa in še lansko umazanijo. Me je kar sram, ker sem čistil še lansko jesensko blato, ki se je nabralo na kolesu. Ampak OK, zdaj smo to zrihtali, kolo je čisto, samo še mal ketno podmazat, pa mal našpricam zajle in napumpam gume in bo padla prva letošnja vožnja.
Seveda, pa bom še izkoristu kako lepo jutr ali pozno popoldne na snegu, dokler še ne pride do prave odjuge.

Eto, mojga konjička, ki ga bom letos vozil že četrto sezono, upam da čim več...

Napad iza

Neverjetno, kaj vse se ti zgodi, če greš tečt. To da me je napadel pes, ja to se je že zgodilo, no ne glih napadel, je pa vstrajno laufal in lajal za mano, in nič ga ni odgnalo, no ja ga je moja noga ko se je enkrat pomotoma zaletel v njo. Pol pa je še samo od daleč lajal.
Ampak kaj pa se je zgodilo danes zjutraj pa je fatamorgana. Tečem in iz dvorišča skoči proti meni mačka, hmmm, zdaj pa ne vem a me je zamenjala za nekaj okusnega, ali ima v sebi preveč genov, kakega od afriških sorodnikov ali pač je sam mal ...
Mogoč pa ji ni všeč tole...