JAZ IN...

 pa ne tista, ki jo vsi pričakujeta, kako na najbolj učinkovit način zmanjšati svojo maso, čerpav roko na srce je tudi to ena od tem, ki se jim nikoli ne pride do konca. Ampak, ne tokrat bom nekaj napisal o posebni dieti, ki se jo jaz poskušam iti. Res je, da to delam tako postopoma in opažam, da mi kar ratuje. Najprej pa neizpodbitno dejstvo, ki pa je, da danes brez pametnih naprav življenje skoraj, da ni možno, sploh, če hoče biti kolikor toliko "ap tu dejt" kot bi se reklo. Kje si recimo jaz ne znam predstavljati življenja brez pametnega telefona. Eno in zelo pomembno je recimo elektronsko bančništvo. Tega si res ne znam več predstavljati, da bi se na primer moral vrniti pred okence v banki ali bog ne daj na pošti in tam urejati razno plačevanje in ne vem kaj še vse. Torej to je prva in vsaj za mene zelo pomembna stvar. Naslednje je spremljanje elektronske pošte. Saj ne, da bi dobival na tone pomembnih sporočil preko e maila, ampak tu pa tam pa le dobim kako stvar in res s

 je zadnji stavek podkasta, ki ga bom tokrat vsem toplo priporočal v poslušanje.  Ker namreč živimo v časih, ko je denar in samo denar pomemben in, ko jih veliko samo gleda kako bi na najlažji način prišli do njega, predvsem pri tem mislim na mladino, ki so na družabnih omrežjih, kjer ne manjka takšnih in drugačnih finančnih influenserjev. Torej priporočam poslušanje in ob enem apeliram na vse, da ne nasedajo raznim prevarantom in, da če že hočejo naložiti kake presežke naj bodo previdni. Seveda pa s tem ne strašim, ampak samo opozarjam in sem mnenja, da je denar potrebno naložiti a to storite pametno. Aha pa še LINK do podkasta, upam, da bo poučen.

 ker je pač to tudi eden od mojih načinov preživljanja prostega časa. Ja branje knjig. No tokrat imam kar lep izbor prebranih knjig, seveda so vse bile prebrane ali pa še bodo v e obliki. Torej, po dolgem času ena iz biblosa, lahkoten krimič Mrtvi tek , zgodba, ki opisuje fiktivno dogajanje v času med dirko Tour de France, ki je pri nas zadnje ase nadvse popularna, predvsem po zaslugi naših odličnih kolesarjev. Torej, tu gre za zgodbo o mladeniču, ki ga na čuden način porinejo na dirko, da bi razrešil zločin, ki se dogaja znotraj dirke same. sama zgodba je taka, da bi bila glede na vse preteklo dogajanje v kolesarskih krogih prav lahko tudi mogoča. Potem sem prebral še en krimič z naslovom And than she was gone , zgodba o nadobudnem mladcu, ki si želi postati detektiv in včasih že kr malo preveč nadobudno raziskuje umor, ki se je zgodil v parku. No na koncu se kljub vsemu izkaže, da je da kako imel prav, ko je trdil, da policija nima pravega morilca. Lahkoten krimič ravno za poletne dn

 tudi vse več je študij in dokazov kako izmensko delo slabo vpliva na človeka, je tudi res, da najbrž ne na vse enako, ampak skoraj sigurno pa na nikogar nima zdravilnega vpliva.  Ker vem, da nekateri v nočnem delu vidijo samo dodatke, ki jih tisti, ki delamo ponoči za to dobimo, prav tem priporočam, da si preberejo TA članek in so ob enem vseli, ker lahko vsako noč spijo v postelji. No ob priliki bom napisal še nekaj o nebulozah, ki jih je določen osebek natrosil pred kratkim, o tem kdaj in koliko kdo dela na določenem delovnem mestu... Ampak kot rečeno o tem kdaj drugič. No pa bodite zdravi in predvsem zdrave pameti.

 beseda, ki sem jo slišal prvič ob poslušanju tega podkasta . In glej ga zlomka po poslušanju sem ugotovil, da je to v bistvu nekaj kar sem jaz brez, da bi za to vedel že nekajkrat naredil ali bolje rečeno sem naredil tak način treninga.  Torej v iskanju tega kako si še bolj popestrim trening sem pred časom naredil nekaj treningov takih, da sem v trening vključil vaje za moč v kombinaciji z tekom. Da malo pojasnim, izbral sem set vaj dolgih približno šest minut, recimo pri vajah sem kombiniral vaje z kettlebelo in lastno težo, po končanem setu pa sem odtekel 1 do 1,5 kilometrski krog. To sem ponovil šest krat in naredil res odličen trening. In glej ga zlomka, zdaj po dobre pol leta jaz ugotovim, da pa v bistvu obstaja tekmovanje , ki je podobno temu in je kombinacija teka in vaj za moč, ki pa so za razliko od klasičnega crossfita vedno iste in tehnično nezahtevne, še vedno pa zahtevajo od človeka oboje, to je vzdržljivost in moč. Ja in sedaj že srfam po netu in berem in gledam, mogoče

 se dviga in to kako, predvsem pa lahko z zagotovitvijo rečem, da se počasi res daleč pride. Torej po teku v Radencih sem se odločil, da bom celotno leto posvetil res počasnim tekom. Nekaj na račun tega, da pač moja noga ali bolje rečeno tetiva pač ne dovoljuje prevelikih obremenitev, nekaj zaradi tega, ker sem pač že zdavnaj prebolel, da tako rečem čase, ko sem na tekih tudi tekmoval, največ pa zaradi tega, da dokončno preizkusim Maffeton metodo in jo potem lahko dokončno potrdim ali ovržem. Torej, po slabem letu lahko z zanesljivostjo potrdim, da se počasen tek izplača, torej tek, kjer tečeš tako, da je pulz zelo nizek. No vse o tem si lahko prebereš TU . Sicer glede na vse sorte treningov, ki obstajajo za tek, predvsem za to kako biti hitrejši, je dejstvo, da velika količina nizko intenzivnih tekov po določenem času prinese, da lahko kasneje tudi hitrejši tempo tečeš pri nižjem pulzu. No vsaj pri meni je tako. Za primer, lahko povem, da sem sedaj pretekel večino tekov z utripom med

  In potem včasih prav zaradi tega odreagiram prehitro, impulzivno in tudi preden stvar dobro premislim. Da pa bo mera polna sem v nekaterih stvareh povrhu še stari romantik, ki v ljudeh vidi samo dobro in to vedno postavi na prvo mesto, no nemalokdaj pa potem spoznam, da sem prav naiven, ko tako razmišljam in, da sem v bistvu ena čisto mala luknjica na ogromni flavti, na katero igra velik mojster in nihče ne opazi razlike pri igranju pa naj si na to luknjico pritisne ali pač nikoli. No k sreči pa me vsake tolko kdo prepriča v nasprotno in mi, da malo upanja. Ravno sem končal s poslušanjem zadnjega podkasta , ki ga ustvarjajo Atmosferci , tokrat je bil gost Ivo Boscarol, najbrž ga ne rabim posebej predstavljati. Po končanem poslušanju sem spoznal, da je res velik vizionar, uspešen podjetnik, ki prepozna uspešne projekte, predvsem a to, da je na prvem mestu človek. Ja in to je vrlina, ki jo le malokdo premore, sploh imam tu v mislih ljudi, ki so na določenih položajih in velikokrat

 pa najbrž ne bo.... Okoli Velike noči leta 2004. Slabo leto pred tem, torej za moj trideseti rojstni dan, sem pokadil zadnjo cigareto in tako nezavedno stopil na pot, ki bo v eni točki prešla v obsedenost, obsedenost z športom, obsedenost z kilami, z kilometri in še čim. Ampak, začnimo na začetku. Torej malo pred Veliko nočjo leta 2004 sem šel mimo lekarne v Zrečah. Kako slabo leto sem bil že na svojem in bolj ali manj živel sam, z redkimi obiski takratne punce, ki pa je bolj ko ne živela pri njenih starših. Torej lekarna. Stopim notri, kupim žeton za tehtnico in stopim gor, sprintam listek, na katerem je na mojo srečo teža bila za odtenek pod stotimi kilami a res za odtenek, indeks telesne mase, pa raje niti ne omenjam, a na mojo višino, ki je na dober dan 173 centimetrov si lahko vsak zase izračuna. Torej z listkom grem domov in si ga prilepim na hladilnik z obljubo, da bom do poletja imel 75 kil. Ob omembi mojega parim ljudem so me malo čudno gledali a rekel ni noben nič. T

se pa trudim, da bi vedel veliko, predvsem o tem kako si polepšati življenje, kako si kako stvar v življenju olajšati in predvsem kako si kako stvar olepšati. In danes je to res enostavno, vse kar je potrebno je to, da znaš izluščiti prave informacije, ki pa jih je danes roko na srce res ogromno in je tako res malo težje priti do tistih, ki niso samo navaden "bulšit".  Torej, malo truda je potrebno in  včasih malo iznajdljivosti in človek lahko pride do čuda dobrih nasvetov. In tukaj se jaz potem sprašujem kako to, da enim nikakor ne rata priti do tega, kljub temu, da non stop visijo na telefonih, skrolajo po družabnih omrežjih in novičarskih portalih a kot rečeno jim nikakor ne rata, da bi prišli ali vsaj naleteli na kako informacijo, s katero bi si malo olajšali svoje življenje... Ja a zakaj ne? Odgovor je preprost kot le kaj, vse tisto po katerem jih večina brska, to pa je predvsem to kako drugi živijo, so informacije, ki žal ne prinesejo nič pametnega, nič takega torej s

 bo naslednja slaba dva meseca moj začasen dom. Tak kot vedno, ko grem za dalj časa v tujino je to tudi tokrat pač službeno, seveda pa to ne pomeni, da se skoz samo dela... Prvi vtisi. Kaj naj rečem, vožnja do juga Albanije je kar izziv, še k sreči sva šla na pot dva, kajti vožnja traja celih 16 ur in je od konca Hrvaške kar pravi izziv na določenih relacijah. Kar se tiče območja kjer sem, ki je tik ob grški meji in glede na to, da sem v Grčiji že skoraj domačin, bi te kraje z lahkoto zamenjal za Grčijo. Za enkrat je vse več kot OK, majhno presenečenje so cene v trgovinah, ki niso dosti manjše kot pri nas, prav tako v je s cenami v lokalih.  Za pokušino pa še malo slikovnega materiala.

 ja sedaj pa že lahko temu tko rečem. Po mojem sem v podobni formi kot sem bil na zadnje pred več kot 9 imi leti  , pri kilah sem skoraj tam pri obsegu pasu tu tu sem pa kar precej ojačal zgornji del, se pravi prsa in rame. V glavnem po slabem letu, ko sem se odločil, da se poskušam spraviti spet mal še v boljšo formo lahko pove, da sem res kar zadovoljen, seveda pa so še vedno rezerve. Mogoče pa malo o tem, kako sem prišel do tega rezultata. Najprej sem odstranil iz svoje prehrane vse "junk food" se pravi, čips, smoki in podobno, edino kar sem obdržal so arašidi, da si malo zvečer privoščim. kar se tiče alkohola, sem se tu omejil na eno do največ dva piva, ampak v večini eno. Največja sprememba pa je to, da prakticiram t.i. intermitten fasting , kar pomeni, da jem zvečer in potem naslednji dan šele kosilo in to nikoli pred 11 uro, najraje pa okol 12ih.  Kar se tiče same fizične aktivnosti, pa nekako porabil do 10 ur na teden, sedaj pa ali je to tek, kolo ali pa ena od oblik

 bi se lahko reklo zadnji zbirki knjig, ki jih berem vzporedno. Kar pogumno ni kaj. Torej v branju imam zadnjo v seriji Rimljanov od Scarrowa, potem berem naslednjo v vrsti vohunk od Silve, pa še eno o Himalajskih podvigih, a daleč najboljša je bila knjiga od Guentherja Steinerja , ki ga poznate tisti, ki gledate formulo 1 ali pa vsaj gledate serijo na Netflixu, Drive to survive . Kakor koli tudi sam sem se ponovno navdušil nad gledanjem formule 1 ravno zaradi serije na Netflixu, ob enem pa seveda spoznal, da je formila 1 v bistvu dokaj zanimiva, še posebej, ko spoznaš malo tudi zakulisno dogajanje. Predvsem pa je to šport za vse tiste, ki imate radi lepe stvari, ker je to res šport, ki da veliko na lepoto.  Da se vrnem k sami knjigi. Vsi, ki ste torej pogledali serijo ali pa vas formula zanima kot taka, potem veste tudi kdo je avtor ali bolje rečeno veste, da gre za zabavno osebo, ki pa nima dlake na jeziku in pri svojem komentiranju dogajanje no olepšuje stvari, pač pa pove točno tak

 je beseda, kjer vsi malo zastrižemo z ušesi. No tokrat sem zasledil, da bo država dala denar pri nakupu e-koles. S tem seveda bi radi spodbudili, da bi se zaradi tega več ljudi v službo in po opravkih namesto z avtom vozilo z kolesi. Ja, če bi to zares dosegli bi bilo več kot odlično, ker bi s tem zmanjšali promet in gužvo po mestih, pa še zrak bi imeli boljši. V Skandinaviji se je tak model pokazal kot uspešen. Ampak, mi smo še daleč od severnjakov, ki so že pregovorno kar se ekologije tiče stoletja pred nami in našim razmišljanjem. To se pri nas kaže v mestih najbolj po infrastrukturi, ki je namenjena pešcem in kolesarjem. Sam se po mestu gibam izključno s pomočjo nog, torej peš ali na kolesu in lahko povem, da se pri tem počutim vse prej kot varno, saj v samem centru kolesarskih stez skoraj ni ali pa so samo s črto omejeni deli pločnika, kar se potem izkaže za še bolj nevarno. Na koncu je še najbolj varno tam, kjer so označbe za kolesarje kar na cesti. Potem je tu še težava shranje

fascinantno ali pa bi bilo bolje rečeno nerazumljivo… Saj še sam ne vem. Gre namreč za dejstvo, da ko takole opazujem ljudi okoli sebe jih velika večina ne zgleda prav zdravo. Kaj imam v mislih, ko tole rečem, no pa zakaj sem prišel do takega zaključka. Torej zadnje čase kar dosti hodimo po kopališčih, bolj zaradi slabe zime, kot pa kaj druga, ampak pustimo to ob strani. V glavnem, ko takole človek hodi na bazen pač vidi ljudi v veliki večini brez oblačil in včasih kar ne morem verjeti kaj enim uspe storiti iz sebe. Pa ne gre samo za to, da je velika večina, če blago rečem prehranjena, pač pa je tudi velika večina brez kakršne koli muskulature. Pa ne si sedaj misliti, da je zame ideal človeka, ki se mu vidijo "sikspeki", še zdaleč ne, pa tudi to, da bi zame pomenilo samo to, da si suh ko trlica, da si potem zdrav, tudi takega mišljenja nimam. Je pa res, da z leti že na daleč opazim ali ima človek vsaj tu pa tam kako mišico, ki mu drži po konci telo. Žal v veliki večini opaz

 športam, še zašpilam kero na harmoniko in vmes najden še dosti časa za skupen čas, ki ga preživim z družino in pa ne boste verjeli še v službo hodim. Ja za vse to si najdem čas, seveda, pa tu naj takoj povem, da pač mi nismo lastniki kake velike vile z hektarjem zemlje okoli ali pa vikenda na morju ali v hribih ali pa kar takega mal na vasi. Ne nič od tega ne premorem, premoremo eno uborno stanovanje, ki nam zadostuje za naše življenjske potrebe, je pa res, da je to skoraj v centru mesta in, da se velikokrat, ko se samo sprehodim čez mesto med ljudmi, ki ga vedno polnijo, že počutim, kot, da sem v bistvu tukaj na dopustu, ne pa da sem del tega. Torej kaj želim povedati je da imam veliko stvari s katerimi si zapolnim čas pa še vedno najdem čas, ko ne delam čisto nič, ko samo uživam v brezdelju in brez skrbi. To pa pišem za to, ker nemalokrat slišim kako so eni konstantno v gužvi, kako se jim vedno nekam mudi, kako so zasedeni, da nimajo časa niti za sebe in potem seveda kako so konstan

 ravno tako se počutim nekaj zadnjih dni. Ampak preden nadaljujem z zgodbo najprej, kot se v lepi slovenščini reče, "disklejmer". Ne nisem ne naiven še man pa začetnik v spletnem nakupovanju, kvečjemu bi lahko rekel, da imam dolgoletne izkušnje s temi vrstami nakupov, saj sem že pred 15 in več leti kupoval razno, takrat predvsem tekaško obutev in ostalo opremo prav preko spleta iz tujine, ker je bila tam ponudba bistveno večja, da ne omenjam, da tudi cenejša. Prav tako sem kupil v malo novejšem času kup svari s "kitajca" pa tudi tu nimam slabih izkušenj, ker sem dobil do sedaj vse, za nekaj neuspešnih dobav pa takoj vrnjen denar, pa potem so tu še nakupi preko Amazona, pa da ne omenjam Tatjane, ki najbrž opravi 90% vseh nakupov oblačil in obutve zase in za otroke preko spleta in tudi ona še do sedaj niti enkrat ni naletela na to, da kaj nebi bilo dostavljeno ali pa da nebi dobila vrnjen denar, če izdelek ni ustrezal. No, meni pa se je to sedaj zgodilo in to ne pri k

 tako, kot si mislimo. Ker pač očitno obstaja vsesplošni občutek, da če nekoga gledaš na družbenih omrežjih o njem potem avtomatsko vse veš a ne... Sem naredil nekaj poizkusov, da dokažem, da temu pač ni tako. Najprej sem objavil na storiju eno staro sliko, no ne glih staro, pa malo starejšo v kateri sem v kratkih rokavih, pa že takoj dobim komentarje v smislu ali te nič ne zebe in podobno. Ja, me ne, ker je slika bila pač iz avgusta, ko je bilo 30 stopinj.  No še huje pa je bilo, ko sem abdejtal instagram in mi je nekaj časa pač avtomatsko prenašalo storije tudi na FB. Sedaj pa tisti, ki mal pogledajo IG vejo, da se pač rad slikam, ko športam, pa ni važno ali je to tek, ali kolo ali kaj tretjega. Sedaj pa so bili vsi ti storiji še na FBju in takoj začnem dobivati komentarje v stilu a so to novoletne zaobljube, da tolk športam in podobne fore. Smešno res. No vsaj tisiti, ki berete tole veste, da jaz športam skoz in neprekinjeno in da je to del mojega življenja, mojega in moje družine i

 doživlja vsak na svoj način. Eni ga doživijo, ko si nekaj kupijo, spet drugi, ko nekaj dobrega pojejo, tretji ko grejo na kaka potovanja... Jaz spadam med tiste, ki res ne rabijo veliko, včasih mi je dovolj, da samo pogledam skozi okno se ozrem na okoli in sem srečen, največkrat pa doživljam taka čustva, ko sem zunaj nekje v naravi, najraje sam zgodaj zjutraj. Recimo danes zjutraj ali bolje rečeno še sredi noči, ko sem tekel po zasneženih in poledenelih pločnikih po mestu, nikjer nikogar. V takih trenutkih ne rabim nikogar, da bi me videl ali da bi se z mano družil, to je trenutek, ko sem sam s sabo, čas ko si v ušesa dam slušalke, da lahko poslušam kak zanimiv podkast in v bistvu tako, kot bi se reklo ubijem dve muhi na mah.  Najbrž ne bo nič narobe, če kar lepo priznam, da sem pač odvisen, odvisen od tega, da si na račun športa nabijam občutek sreče a ob enem vem, da sem ravno zaradi tega tudi boljši človek.  Ampak pustimo zdaj to. Pri sreči smo in predvsem pri tem, ko jo doseči in

 se zbiraj ob lepih vikendih na smučiščih in č nebi res mel rad zime in športa na smučeh bi jih vrgel v kot in se šel sprehajat ob Dravi. Ampak res, ker pač smučam že od kar pomnim na kilometer spoznam smučarja in prav na živce mi gre, ko opazujem kupe ljudi, ki so oblečeni v najdražja možna oblačila ni imajo na sebi najboljšo smučarsko opremo, pa na smučkaj komajda stojijo, kaj šele, da bi kaj več. Potem pa se napikujejo pred vlečnicami in sedežnicami, da na progi sploh ne govorim kake trike eni izvajajo in pravi mali čudež je, da se ne zgodi še več nesreč, kot se jih.  Na koncu za malo resnejše smučarje ostane ali smučanje med tednom ali pa nočna smuka, kjer je nekje razmerje 80 - 20 v korist pravih smučarjev, vikendi pa so žal katastrofa.  Enako se dogaja na tekaških progah s tem, da imam tam vsaj možnost biti na progi že ob prvem jutranjem svitu in tako zaključim še preden se pojavijo horde ljudi, ker pač tudi tek na smučeh je zadnje čase "in" in si brez objave kako "

 ta beseda mi pride na misel, ko pogledam naokoli, ko grem skozi mesto. Mesto, ki je v času, ko je zunaj topleje še kar polno pešcev in kolesarje, pa se v času, ko temperature padejo malenkost pod ledišče spremeni v mesto ljudi, ki se tiščijo v avtih in stojijo še v večjih kolonah v centru. Pa čeprav živimo v času, ko se temperature le redko tudi čez dan zadržijo pod ničlo, v času, ko imamo oblačila ki zdržijo več ur, če ne dni v polarnem mrazu, pa se takoj ko malo pademo iz cone udobja zaženemo v tem primeru v avte, ki se pa itak na kratki relaciji nimajo časa niti ogreti in nas tako ali tako potem zebe skoraj isto, da ne omenjam še čas, ki ga zjutraj prebijemo, ko moramo strgati let s šip. Prenekateri bi bili že na pol poti v službo v tem času. No mi seveda pač spet izstopamo in se pač v tem času primerno oblečemo in potem gremo ven, peš seveda. Jaz sem celo šel danes na kolo, no razen v roke, ki so pač na kolesu kar izpostavljene pa po vrhu z njimi razen, da držimo balanco pač ne de

  posledično nato tudi boljši oče, boljši mož, to je vse kar si želim v prihodnosti. Ker je pač ravno čas, ko si vsi nekaj želimo, je to vse kar si jaz želim. Je pa lansko leto bilo zelo prijazno do mene in mojih bližnjih, res smo preživeli eno mirno leto, brez kakih pretresov ali težav. Je pa res, da veliko delamo na tem, da je življenje čim bolj mirno in brez pretresov. A ker je vsako leto čas, da malo prevetrimo tudi stanje na športnem področju sem tudi jaz malo pregledal številke letos. Torej pretekel sem 1740, 8 kilometrov, na kolesu sem naredil 3371,6 kilometrov, na smučeh sem opravil 284,9, kilometrov, nekaj čez 106 ur sem porabil še za utrjevanje telesa z vajami za moč, potem pa sem še nekaj časa porabil za supanje, skupno sem opravil 554 različnih vadb v skupnem trajanju slabih 476 ur. Najbolje od vsega pa je, da sem celo leto preživel brez poškodb ali bolezni, ki bi mi lahko preprečile vsakodnevno aktivnost, kar je še sploh super. In ravno to je to, kar mi omogoča, da