Preskoči na glavno vsebino

Objave

Prikaz objav, dodanih na avgust, 2011

Avgust

je za nami in čas je da spet pogledam kak smo kaj migali.
Dobro v tem mesecu je to, da so posledice plučnice za mano, kar lahk potrdim s parimi dobrimi treningi, ko sem mal poskusil kolk mi je še ostalo moči v nogah in z veseljem lahk rečem, da sem še hiter ;)
Druga dobra stvar je gorski bicikl, ki mi sedaj fajn popestri treninge, ki so primerljivi skoraj s tekom na smučeh, no vsaj kaj se miru tiče, saj obiram res le gozdne makadamske ceste in je pot po asfaltu le tisto nujno zlo, da pridem do brega. Tako sedaj nekak kombiniram kolesarjenje pol - pol, se pravi pol na cestnem, pol na gorskem.
Tretje dobra stvar pa je moja različica Tatjaninega TT treninga, saj se močno trudim, da ga uvrstim vsaj trkrat na teden v moj progaram (razen seveda med dopustom) in že se kažejo prvi učinki. Siguren pa sem da bo to dolgoročno prava naložba v moje nadaljne uspehe. Pa tud "inštruktorca" je že skoraj zadovoljna z mmojim izvajanjem, hahaha.
No pa poglejmo številke:
- tek 497,8 km - kolo 562 km - …

V Maribor z biciklom mal drgač...

Ker sem po prihodu iz dopusta mel gorski bicikl v Zrečah mi ni preostalo drugega, kot da ga odpeljem nazaj v Maribor.

In kak bi to naredu drgač kot čez Pohorje.

Pogled na Konjiško goro iz Vitanjskega Skomarja.


V Skomarju na odcepu za Roglo.
Pogled seže vse do Boča.


Na Rogli proge še ne obratujejo ;)


Šumik pa ni bil tak zaseden kot je čez vikend. Tud na Arehu ni blo gužve.

Še pogled na Maribor iz Belvija.
In že sem bil v Mariboru. Za dobrih 80 kilometrov in mal manj kot 1600 višincev sem porabil mal čez 4 ure.

Fajn je blo

na letošnjem dopustu, tak lahk na kratko opišem to kak smo se meli. No letos smo se za spremembo od preteklih let, ko sem oz. smo vztrajno hodli k našim sosedom, odločli, da pa poskusimo kako je na našem delčku prelepe obale. In ni nam žal. Res je blo super, namestili smo se tokrat v počitniškem naselju MNZ na Debelem rtiču in v bistvu nimamo pripomb, ker je vse štimalo. Namestitev je bal vredu, hrana tud, in tud plaža je mela dost sence, da smo lahk poležavali, dost plitvo vodo za našo plavalko in tud peskovnik.
No vreme je pa blo in to kako, prve štir dni je blo krepko preko 35 stopinj, komaj pol je padlo na kake 32, ampak smo se kar hitro aklimatizirali, tak da se je dalo preživet.
Kaj se teka tiče pa tak ni panike, da se nebi dalo laufat. Jaz sem mal raziskoval okolico Ankarana tja do Bertokov pa do Dekanov, en dan pa sem se usmeril k našim sosedom Italjanom in odtekel do Milj in nazaj, kjer je res super cesta, ki gre skoz ob morju in lahko sproti pazuješ velike ladje, ki so vsidra…

Z biciklom v Zreče mal drgač

kot ponavadi. Saj sem si tokrat izbral za traso pot čez Pohorje, ki smo jo lani pretekli na teku po Pohorju s to razliko, da sem jaz na Pesku nadaljeval do Rogle in se nato spustil v Zreče.
Pot je potekala iz Maribora z lahkotnim ogrevanjem do Peker, kjer se začne vzpon, ki le tu in tam malo popusti in tako se že po 15ih kilometrih nabere za 620 višincev. Nato sledi zavoj pri odcepu za dom na Pečkah. Od tu dalje se je potrebno le držati tabel z napisom PT in nimaš kaj falit. No tud trasa na trenutke postane bolj prijazna z kar nekaj spusti vmes, ki pa jim sledijo obvezni vzponi.
Tako cesta vodi dalje do Glažute in nato prosti Šumiku, ki je očitno zelo priljubljena točka za piknike, saj je bilo tam kar veliko ljudi, ki so veselo piknikirali in se hladili ob potočku, ki teče tam mimo. Nato sledi pot do Klopnega vrha do koder se cesta rahlo vzpenja in se da prav fajn pritiskat, če ti je seveda še ostalo kaj "dinamita" v nogah. Od Klopnega vrha pa do odcepa za Pesek pa pravi raj …

75%

je nekje tista raven, do katere sem že priplezal od maja, ko so se začele moje težave s poškodbami in nato še plučnica. Počas, ampak res počas in zagotovo se vračam k močem in se pobiram po (pre)dolgi sezoni, ki je pustila kar nekaj posledic.
Je pa pri vsem tem dobro to, da si človek potem marsikaj prebere in poišče načine kako se čim bolj efektivno rešiti težav, sproti pa se še veliko nauči, kar pa tud ni slabo. Kot vedno je najbolje vsako stvar sprobat na seb, da si potem lahk ziher kaj ti in kaj ti ne pomaga. Je pa res, da takrat ko ti gre se stvari zdijo otročje lahke in nobena stvar ni pretežka, ko pa ne gre pa je lahk še tako mala stvar včas zelo naporna. Tako na primer sem jaz po pljučnici bil tak crknjen, da nisem prelaufal niti 4 kilometre v kosu, no k sreči je zdaj že VELIKO bolje.
Ob iskanju vsemogočih stvari sem naletel na zanimivo spletno stran, ki je men dala veliko novih napotkov, kako se rešit poškodb, kako pristopit k treningu in še kaj se najde... Tako zadnje čase veli…

Dolgo, dolgo

je tega, kar sem se vozil z gorskim kolesom. pravzaprav se je moja športna pot začela prav na gorskem kolesu, ki sem ga leto in pol tako zagnano vozil, da sem ga dobesedno prelomil. Nato pa sem se nekako odločil za nakup cestne specialke, ki jo zdaj vozim že šest let.
No letos me je spet začelo mikati gorsko kolo. Roko na srce mal sem se že naveličal prometnih cest na katerih ni pravega mira, no je pa res, da pa je hitrost tista, ki je izjemno vabljiva ne tem kolesu in adrenalinska.
No vseeno sem se po kar dobrem preučevanju prodajalcev, ponudbe in cen le najdel kolo zame in tako sem postal lastnik kolesa TREK 6300.
Seveda sem ga takoj preizkusil in kaj je bolj primerno kot vožnja na Pohorje iz Peker čez Kordek. Ja prava uživancija, vse kar slišiš je škripanje peska pod kolesi in kapljanje potu, res pravi balzam za dušo.
Iz vrha pogled na Maribor

Moja nova pridobitev
Šumenje potoka res sprošča 

P.S. Sedaj pa začet šparat ;)