Preskoči na glavno vsebino

Objave

Prikaz objav, dodanih na maj, 2010

MAJ

ki ga ni več, je bil tud kar športno aktiven. Razen, da bi se postavu na tekaške rolke, mi je vse ostalo, kar dobro uspelo. Tud na Pohorje sem se povzpel in to kar dvakrat, no enkrat po zaslugi tekme, ki je bila organizirana, ampak ni važno..
Drgač pa v številkah je to tko

- tek: 640,1 km, od tega 3 tekme
- kolo: 454 km, kar je še kar velik od zastavljenih 700 km
- pohod: 1x na Pohorje 8 km

Se pa lahk pohvalim, da je to daleč navečja tekaška kilometrina, ki mi jo je uspelo spravit skup v enem mescu ;)

Pohorje

je spet poskrbelo za vse tiste, ki se nikakor ne moremo ločiti od njega. To soboto, se nas je celih 6 tekačev znašlo med gručo kolesarjev, ki smo se iz Peker zakadili čez Kordek do vrha vzpenjače na Pohorju. No za mene je bil to super preizkus, da malo vidim kak pa mi kaj sploh gre v hrib, ker po torkovem vzponu na Pohorje po progi zimskega pokala sem kar mal čutil noge. No ampak nič grem probat pa da vidimo.
Tek se začne kar z brutalnim začetnim vzponom po asfaltni cesti kake 2 kilometra, ko pa se strmina malo umiri. Jaz cel čas tečem v umirjenem tempu in mal spremljam pulz, da ne pretiravam preveč, se pravi nikakor preseči 170 utripov. No prvič sem si lahko to privoščil tud, ker ni bilo nobenga tekača pred mano, kar je prvič od kar hodim na tekme, tko da edina tekma, ki sem jo imel je bila s kolesarji. Ja kar nekaj jih je moralo priznati mojo premoč hahaha.
Na koncu sem bil super zadovoljen, plan mi je bil doseči vrh v 55 minutah, na koncu pa sem bil na vrhu v 52 minutah in 25 sekunda…

O svinjskem nategu

sem že zadnjič nekaj premišljeval. No da pojasnim gre za fenomen svinjske gripe, s katero so nas nategnili ko male mačke ;). Finta je v tem, da smo meli pri nas celo hudo predavanje na to temo, kjer nas je mlada nadobudna medicinska sestra učila celo, kak in kako mormo kihat in si šmrkle brisat. Da crkneš no. Jaz sem zdržal pol predavanja pol pa mislim, da sem mal zadremal vmes. No po njenih napovedih bi nas moglo zbolet tri četrtine tam prisotnih, od katerih bi jih mogla imet vsaj tretjina hude težave. No resnica je na koncu taka, da smo jo vsi preživeli, kaj preživeli, sploh ni noben zbolel, še za navadno ne, pa čeprav smo družno bojkotirali na vso moč propagirano cepljenje. No danes sem na kratko preletel članek v katerem piše, da bojo sedaj preučili, keri nas je te v takem velkem stilu "nategnil", se opravičujem besedi ampak tko pač se temu reče. No najbolj pomembno je pri tem, da za velike farmacevtske tovarne pač lani pa tudi letos in še po moje nekaj let na račun tega,…

Razmišljanje s trezno glavo

je za mene bilo zadnje čase pravi čudež. Ja priznam misli so mi begale iz ene skrajnosti v drugo. Enkrat nebi šel na nobeno tekmo, pol sem kar neki iskal po netu, kam bi šel na tekmo, pa spet nebi, pa spet... Pol sem menjaval avto, pa bi mel tega, pa onega, pa tistega, pa velikega, pa malega, pa starega, pa novega, pa spet sploh nebi menjal, ma adijo pamet. Pol pa je tu še napomembnejše, kje bi sploh živel. Pa bi bil mal tu pa mal tam, pa spet mal tu, mah pa saj ne vem. Ampak, kaj pa se zgodi pol? Končno začnem razmišljati s trezno glavo. Hja, še sam sem se začudil, ker mi to nekak zadnje čase ni šlo, ker sem bil večno zbegan. Včas mora človek mal pogledat okoli sebe in ko vidi koliko ljudi živi tko al pa drgač v nekem zlaganem svetu, z zlaganimi ideali in kar je najhuje z zlaganimi prijatelji. Ja včas je potrebno mal pogledat z druge perspektive, kak že pravijo, "Ker preveč gledaš eno drevo sploh ne vidiš celega gozda", tko nekak. Ja prav to je bilo tisto kar je meni manjkalo.…

Še je nekaj placa

če kerega skrbi da ...

Neverjetno

je, kako se stvari hitro obračajo. No glih včeri sem razglabljal, da pač ne vem, kako bo v prihodnosti, tak al drgač. Ob enem sem tud napisal, da kaj se tiče sporta se pač odločam bolj ko ne glede na ponudbo, ki me zanima. In kolk manl je potrebno, da so me spet "razrajcali". Ja s čim pa boste vsi vprašali??? S čim le ja s TEMLE!!!! Po uspešno prestani zimski izvedbi, ki sem jo z lahkoto prenesel, seveda pa ta ni niti senca tega, kaj je blo tisto v zimskem času. Tu pa gre zares, kup kilometrov, vsaki dan, kup višincev vsaki dan, ni šala. Daljši tek pomeni manj časa za regeneracijo telesa, za saniranje bolečin, za oddih, za.... Seveda želja je velika, vendar pa je potrebno razmisliti realno. Zadeva tud ni poceni, 400 evričev ni tak mali dnar.  Hja, pojma nimam, želja je velika....
Tu pa lahk reče, da bo veliko poklicanih, a malo izbranih!!
Tak mrzlo ne bo, kot je blo pozimi hahaha

Ja nič v lov za sponzorji, če keri bere, vsak prispevek bo dobrodošel ;)

Prodaja avta

je pa res zakomplicirana stvar. In to še kako, sploh v teh časih, ko ljudje ravno nimajo dnarja na pretek. In kako se je vse začelo. No začelo se je lani ko sem začel prodajati, prejšnje vozilo, hmmm fajn avto ja, ki je zgledal tkole.
Nekako je padla odločitev, da pa mogoč le ne rabim takega avtomobila in, da je mogoč zadnji čas, da bi ga poskušal prodat, ker bi za njega iztržil še kak pameten cekin. In sem ga. No že ko sem ga prodajal, sem vedel točno, kaj bo moj naslednji avto. To je blo tole.. No proti prejšnjemu prava igračka, ampak je pa kabrio, in tega še pred tem nisem mel, no pa saj ni bil tak slab, kljub kar lepemu številu prevoženih kilometrov sem se z minimalnimi stroški vozil celo leto v Ljubljano in to vsak dan in mi je tako ratalo narest prej ko v enem letu preko 40.000 kilometrov. In sedaj napoči ključni trenutek, prodaja. Priznam, poskušal sem ga prodat že čez zimo, kar pa za tako vrsto avta ni glih ugoden tajming, zato sem se odloču, da zdaj ko prihajajo dnevi za te avt…

Pogled v prihodnost

je tko, tko, lahk bi celo reku, da mal zamegljen in oblačen, sploh, ko pogledam skozi okno in vidim kako je vreme. Ni glih podobno nekemu pomaldnemu maju, ampak bolj spominja na april, če ne celo na marec. Saj jaz osebno se ne pritožujem nad bolj hladnim vremenom, je pa res, da pa ko pošteno premislim imam po svoje rad vse letne čase, tud poletje, čeprav pa mi vročina ni glih pisana na kožo. Seveda, pa je res, da se vsako leto zgodi kaj netipičnega, tko pač je letos pomlad malo manj tipična, se pravi bolj skujana in hladna. No danes mi je celo uspelo dat rože na balkon, hja pa kaka žalost je šele to, pa ne mislim na rože mislim na blok v katerem stanujem. Na tej strani, ko mam jaz balkon sem edini, ki ima rože na njemu, če pa omenim, da se za rože celo dobijo zastojn boni, pa da smo neki turustični kraj, te pa se je skor že za zjokat. Aja in kaj sem sploh hotel jaz danes napisat, aja saj res, zadnič sem nekaj bluzil o smislu življenja, no danes pa bom nekaj napredal o prihodnosti. Hja, …

Smisel življenja

je ležanje na plaži ;). Tako je napisano v eni od pesmi. Ampak, kaj pa je res smisel življenja? Ali je možno, da ga nikoli ne odkriješ, mogoče pa je možno, da celo življenje živim nekam v prazno z dneva v dan. Pred kratkim sem prebral tole: "Pomena življenja ni treba iskati v naših uspehih, ampak prej v tem, kar želimo doseči." Gibran Kahlil Gibran. Pa vem, kaj želim doseči...?? Spet preveč filozofski pristop k vsemu al kaj, sploh pa jaz, ko znam povedat, da preveč znansveni pristop k stvarem ni dober, pa se zadnje čase obremenjujem s tem, kaj je prav in kaj ne. Bolj ko premišljujem, manj vem kak je odgovor. Med tem opazujem ljudi okoli sebe in ugotavljam ali sem samo jaz zmeden ali je še keri, ki ravno ne ve kašen je smisel življenja. Mogoč pa sploh nisem edini, ki tega ne ve, ampak sem edini, ki to pove na glas.... Sigurno ni smisel preživljat velik del dneva v lokalnem bifeju ali pa cel čas zabijat v delu, pa je potem smisel v tem, da pa pol dneva prešportaš in si pol drug…

12UR

sploh ni tak, malo. No to sem jaz že vedel, ker tud, ko hodim v službo sem deležen 12 urnega turnusa in prekleto dobro vem, kak se zna včasih tek 12 ur vleči. Ampak, začeti je treba na začetku. Ker pač je moja letošnja stalnica odločanja o tekih, bi se lahk reklo 5 pred 12, je blo tudi s tem tekom prbližno tako. Pritegnil me je 12 urni preizkus zaradi dveh stvari, prvič še nikol nisem tekel 12 ur skupaj, kot drugo pa je tek tako rekoč pred domačim pragom in je tud zarad samega prevoza in vseh ostalih stvari zelo primeren. Posebej to prav pride potem ko je vsega konec in veš, da te ne čaka še naporna vožnaj domov. V glavne iz Maribora smo krenili Inot, Uroš in jaz (Inot hvala za prevoz), se kar hitro pripeljali na mesto dogodka in zrihtali vse formalnosti, postavili "kamp" in že je bila ura 8. In se je začelo. V začetku brez kake euforije, lepo zložno prvi krogi so res minevali kot za šalo in skoraj nisem se zavedal, ko sta minali prvi dve uri. Res skoz se je nekaj dogajalo, pa…

MENJAVE

copat za tek, so moja stalnica, vsak kaj se tiče treningov, sem probal že marsikaj. Tud že take za manj kot 35 evrov, pa so ble za trening čist OK. Kaj pa se tiče tekem, pa ne rad experimentiram, ker se je to vedno izkazalo za napako. Nazadnje sem tak neuspeli poiskus imel lani na Ljubljanskem maratonu, kjer sem skoraj prišepal v cilj. Razlog za to pa je bila napačna izbira copat za tekmo, kar se je tudi kasneje potrdilo. S tistimi copati sem lahko normalno treniral (roko na srce, še zdaj jih imam), ko sem delal počasne teke je blo vse vredu, ko pa sem pospešil se je pojavila ista bolečina kot takrat v Ljubljani.  Zato je pač enostavna odločitev, da konja, ki zmaguje, se ne menjava. V tem primeru so, kar se copat tiče zame sigurno Nike skylon. Težko bi se spomnil v kakih odtenkih vse sem jih imel, tko od oka sem uničil in to dobesedno, sigurno ene 10 parov. Danes pa šok, odprem Polet in v njem, neki testi tekmovalnih modelov copat in kaj ugotovim, da se ta model nadomešča z drugim. Saj…

DEŽ

in hladno vreme sta, kot nalašč za ta teden in mi preprečujeta, da bi se preveč utrudil pred 12 urnim kroženjem, ki ga imam planiranega za v soboto. Bolj, ko vsaki dan napovedujejo dokaj suho vreme v naše koncu preljube deželice (hvala bogi da sn Štajerc), pa je pol realnost taka, da pač bolj ali manj dežuje. Po eni strani sem kar vesel, da je tako vreme, ker ljubitelj vročine itak, da nisem, pa tud dež me pri teku sploh ne moti, je pa res, da pa kolo pa v takem vremenu odpade. Ampak ni panike, mal lenarjenja mi ne škoduje, še posebej, ker vem, da se mi počasi iztekajo t.i. študentski dnevi in bo treba nazaj v službo, do penzije pa je še daleč. Ne da nebi mel kaj za delat, ampak mi tud to najbolj ne diši. Npr. pripravit se moram za zadnji izpit, pa tud diploma se sama ne bo napisala, vendar nekako ne gre. Gledam proti Pohorju, pa tud tega ne vidim, ker je skoz v megli, tak da najbolje da se zleknem in lenarim. Ali pa tko kot naša romska populacija, da se smejim, ker po dežju vedno posi…

DIRKA

Na kateri mene po vseh napovedih nebi smelo bit. Ampak, tko pač je, no zdaj ne bom reku, da gre spet za zarečen kruh, ker napovedana razdalja teka, ki je bila 13,5 kilometrov, je nakako spodnja meja dolžine teka, za katero sem reku, da je še sprejemljiva, da se udeležim tekme. No, potem se je izkazalo, da se je pač dejansko stanje mal spremenilo, kar tud ni nič novega v teh tekih in pač je iz 13,5 kilometrov ratalo 11,6. Pa kaj čemo, pač sem šel na štart, te kot jaz temu rečem "kojnske dirke". In ker je pač tekma, tekma ,sem pač dal vse od sebe, kar lahk v danih okoliščinah dam. Na koncu sem bil zadovoljen z tempom,3:47, ki je bil kljub vročini in vetru, zame še kar spodoben, glede na to, da pa nisem neki kratkaš in da imam rajši malo daljše teke, na nižjih obratih. Še dobro, da sem zjutraj pred tekmo odtekel 12,8 kilometrov (da mi nebi slučajn manjkalo pol pri statistiki). Tik pred ciljem.

No, da ne pozabim, "dirka" mi je prinesla prvo mesto v kategoriji in peto v ab…