Preskoči na glavno vsebino

Objave

Prikaz objav, dodanih na 2019

Tretja skupna

desetka in vsakič hitrejša. Včeraj zopet v Radencih na 10 kilometrskem teku. Vreme več kot idealno, saj če te zebe na štartu potem je glih prav med tekom. Torej nobenih veliki pričakovanj ali ciljev, mogoče skrit cilj malo izboljšat lanski čas, lani sma tekla 52:23. Torej nič lepo brez obremenitev na štart in čim bolj uživat v teku. Desteko je res fajn tečt, celo pot je gužva, polno tekačev, na delu, kjer se priklučijo ono s petke celo kar malo prevelka. V glavnem, kot je na koncu rekla Tatjana, tek, ki je najhitreje mini, nekaj tud zaradi časa, saj sva porabla 50minut in 37 sekund, kar je nad priakovnju. Torej v jeseni v Konjicah pa pod 50.

Medtem ko vsi gledajo

Game of thrones, OK priznam tud jaz sem začel gledat zadnjo sezono. Ampka bi tu opozoril na še eno odlično nadaljevanko. Z ženo namreč sedaj vsak večer, ko sma oba doma gledama Orange is the new black. Veverjetna nadaljevanka, pravkar sma zaključla tretjo sezono, od šestih, kolikor jih je do sedaj. In z eno besedo neverjetno, kako se zgodba zapleta in razpleta ob enem, neverjetno tudi, koko lahko na tako malem placu, sedija se namreč v večini dogaja v zaporu, lahko posnameš tako dobro zgodbo.  Čeprav se zgodba plete okoli glavne junakinje pa je zraven še kup dobrih stranskih junakov, ki imajo vsak svoje zgodbe, ki jih počasi spoznavamo. Torej vsi, ki niste samo za akcijade, trilerje in podobno, toplo priporočam.
Berem pa še eno knjigo, torej 17. po vrsti knjiga o Rimskih orlih in glavnima Katu in Makru, ki sta zopet na vojnem pohodu. Knjiga, kot predhodne ne razočara, lepo, ne preveč zahtevno branje, ki vsaj mene tudi po 17ih delih še vedno drži zraven.

Ko v dveh dneh probaš več hlač, kot,

kot v parih letih skupaj in nato še ugotoviš, da ti nobene niso prav...
Največja nadloga pri kupovanju cot pri meni so ravno hlače, namreč imam očitno neproporconalno obliko nog glede na preostanek telesa, seveda je to posledica preveč kolesarjenja in zaradi tega enostavno rečene predebelih stegen. In ko to potem prezrcalim v kupovanje hlač to zgleda tako, da so mi vse hlače pretesne v stegnih kar je zame hudo moteče, sem pač človek, ki ma rad oblačila bolj na komot, če pa že ne na komot pa saj taka, da se v njih da normalno dihat. Torej v zadnjih dveh dneh sem bil v treh trgovinah in sprobal n hlač in nobene kupil, no ene bi skoraj pa se nisem mogel odločiti. Če probam M me vse tiščijo, če pa L pa visijo z mene kot s strašila. Tako, da na koncu je rešite samo ena ali shujšam za ene pet kil ali pa se za tolk zredim. OK, bom probal nekaj shujšat pa da vidim kaj bo, čez kak mesec ali dva.
Kar se tiče miganja pa, kot rečeno zamanjšujem tedensko dozo in sem sedaj na povprečju 10 ur na te…

Macbeth

še ena v vrsti knjig Jo-a Nesba. Tokrat gre za knjigo, ki ni iz serije knjig ampak gre za samostojno zgodbo, ki sicer nakazuje, da bi lahko bilo nadaljevanje ampak o tem ko bo, če bo.

Torej zgodba opisuje ljubezenski par, ki ga prevzame sla po moči in oblasti ni za to ne izbirata sredstev kako priti do moči in oblasti. Kot vedno je slog pisanja zastavljen tako, da bralca drži v napetosti cel čas zgodbe in, ko enkrat padeš notri jo je kar težko odložiti. Kot vse knjige tega atorja tudi to seveda priporočam.

Malo harmonike

za pokušino kako mi gre po dobre pol leta učenja, kar nekaj pesmi se je že nabralo.



Tuja produkcija

nadaljevank, ki se lahko kosa ali pa celo preseže vso ameriško produkcijo. V prvem primeru gre za Poljsko serijo, ki ima zaenkrat dve sezone in se imenuje Wataha oz. v prevodu Krdelo. Serija prikazuje življenje na Poljsko - Ukrajinski meji, glavni junak je policist, ki dela v enoti mejne straže, a se stvari v prvi sezoni zapletejo do te mere, da ga iz službe opustijo. V glavnem zgodba spremlja življenje ob meji in kriminal, ki se dogaja zaradi nje. Zame še toliko bolj zanimiva, ker sem tudi sam bil kar na nekaj mejah EU in nekaj tudi vem o dogajanju.
Druga serija pa je Besa, ki je nastala celo v koprodukciji Planet TV-ja in je nam zelo blizu. Sicer dogajanje ni prišlo do Slovenije se pa vseskozi vrti v državah bivše Juge in opisuje mafijske posle albanskega podzemlja. Glavni junak po nesrečnem naključju postane morilec za enega od mafijskih bosov, saj s tem rešuje svojo družino. Je pa v seriji tudi neka dobrih igralcev iz Slovenije
Obe seriji sta poni lepih posnetkov in se z lahkoto …

Če ni nič napisano

še ne pomeni, da se ne dogaja. V bistvu pa nič pretresljivega, kar je tudi najbolje, kot bi se reklo "kuča poso, poso kuča". No ko smo doma izrabimo vsak trenutek, da smo zunaj in se tak al drugač potepamo, največkrat pa peč ali na kolesu.
No pa vseeno mogoče komentar na en članek, na katerega sem naletel danes. Gre za intenzivno obnovo železniških prog, ki se izvajajo v tem času. Res je, da to name nima vpliva, si pa nadejam, da bi v bližnji prihodnosti na račun te obnove mogoče lahko tudi sam hodil z vlakom v službo. Seda je to nesmiselno, ker vožnja do Celja traja več kot uro in če prištejem še pot do in iz postaje, mi to vzame krepko čez uri in pol. Jaz upam, na vsaj dva normalna vlaka na uro in čas vožnje na vsak 50 minut ali kako minuto manj. A upanje je bolj klavrno, sploh glede, na to kar sem prečital danes in sicer, da naj bi pot trajala po izjavi predstavnice železnic dve uri, ko pa pogledaš na spletno stran pa je realnost taka, da niti ICS ne pride v dveh urah, n…

Kar dolgo

je trajalo letos, da sem se prebil do dobre knjige in omembe vredne nadaljevanke.
V prvem primeru gre za nadaljevanje zgodbe o Tarasu Birsi, detektivu iz prve knjige Jezero. Čeprav še nisem prišel do konca, lahko že zatrdim, da je knjiga odlična ali celo še boljša od prve. Najbolj všeč mi je slog pisanja, ki malo spominja na Nesboja, kar pa je v tem primeru samo pohvala, gre namreč za to, da se v enem poglavju zgodba seli od enega do drugega junaka, ki nastopa v njej, kar dela knjigo razgibano in vseskozi zanimivo. No pa dodam samo še naslov, gre za knjigo Leninov park.
Kar se tiče dobre nadaljevanke, je težava kar velika. Kljub poplavi tovrstne produkcije pa je kar težko najti nekaj kar je res vredno ogleda in ni že nekaj kar smo videli v preteklosti. In je v bistvu edina v tem letu, ki je zame vredna omembe in je v bistvu tako dobra, da jo gledava skupaj s Tatjano, lepo počasi vsak večer en del, ko sma oba doma. Gre torej za nadaljevanko Billions, zgodba je zanimiva v kateri je gla…

Preveč slabih novic

za eno nedeljo je bilo včeraj. Najprej pokliče Tatjana in pove, da se je Živin kuža zastrupil in, da zelo slabo kaže, pol pa še ata pove, da je tud maček, ki je bil od lani pri naših doživel nesrečo in ni več med živimi. Mala Lili res očitno ni imela sreče, ker se je najbrž zaradi svoje mladostne radovednosti z nečim zastrupila in mlad organizem ni bil kos temu. 
Torej zdaj veste zakaj je to res preveč slabih novic za eno nedeljo. In to je tudi razlog, da sem jaz apriori proti živalim pri naši hiši, ker dobro vem, da poleg veselja in seveda velike odgovornosti, slej ko prej pride tudi žalost in to je stvar, ki jo jaz kar težko prenašam in se zaradi tega, tudi hočem temu raje izogniti če se le da. Vsi pač vemo, da se ljudje kar močno navežemo na živali in razlog za to je preprost, v teh bitjih pač ni tistih lastnosti, ki jih ima veliko ljudi. Živali pač niso pokvarjene, nevoščljive, hudobne in kaj je še takih stvari in  nam je še toliko težje, ko se zgodi, da jih zaradi takega ali dru…

Ali je to res tak biznis

se vprašam, ko hodim po mestu in malo opazujem trgovinice. V zadnjem času se tudi stari del mest Maribora polni z raznimi trgovinicami, od tega prevladujejo pekarne, optike in pa seveda frizerji. Če bi šel štet te štacune, pa nisem aampak tako čez palec rečem, da se v bistvu menjujejo med seboj, vsako peto menjavo pa pride vmes še kak kafič ali kak ponudnik bolj ali manj fast fooda. 
Vem, da se kupna moč veča in, da smo tko al tko v času, ko so razna nakupovanja najbolj priljubljen šport med nami, a da pa vse te štacune prinašajo tak dobiček, da lahko plačujejo par ljudi, poleg plačevanja najemnine se mi pa zdi pravi fenomen, še posebej za to, ker ko hodim mimo in to počnem kar pogosto, peč ne opazim pretirane gužve.
Na tem mestu bom sedaj špekuliral in rekel, da pa je možno tudi, da so ti lokali samo maska za nekaj drugega in so v bistvu samo ene bolj ali manj velike pralnice nezakonito pridobljenih sredstev. seveda za kaj takega nimam kakih dokazov in to zgolj špekuliram, bi pa bil…

Po dolgem času mal o športu

V bistvu tema, ki je bila včasih najbolj pisana na tej strani in je v zadnjem času malo zapostavljena a to še ne pomeni, da je tudi šport zapostavljen. Niti najmanj. Je pa malo razlike v tem, da sem včasih vse dosežke meril s kilometri in časom, sedaj pa sicer še beležim tudi te podatke a mi niso več najpomembnejši. Prav vesel sem bil par dni nazaj, ko sem ugotovil da je četrti dan v meseci in jaz sem se v štirih dneh ukvarjal z štirimi različnimi športi. Se pravi en dan tek, en dan crossfit, en dan kolo in en dan tek na smučeh. Če se lahko s čim meri sreča, je to pri meni eno od meril. Kot rečeno pa mi že nekaj časa niso več pomembni športni rezultati, ampak sedaj športam resnično za zdravje, kar pa pehanje za časom ali razdaljo to sigurno ni. Posledica tega je tudi to, da me nič ne boli, če izvzamem kronične težave z peto, ki pa je rezultat prej omenjenega zaganjanja, sem sedaj resnično zdrav in razen tu pa tam kakega muskelfibra zaradi kake nove crossfit vaje ne vem kaj je boleči…

Podkast scena

se v Sloveniji vztrajno širi. Ko sem pred leti kar veliko poslušal tuje podkaste, pa danes komaj sfolgam z vsemi našimi. Zbirka se skokovito veča in za vsak okus se najde nekaj, tako je sedaj pokrita skoraj vsa tematika, od znanosti, športa, recenzije filmov, nadaljevank, knjig, glasba, torej v eni besedi vse.
Stalnica na tej sceni je itak mreža Apparatus s svojimi podkasti, ki sta se ji pridružila podkast o košarki, ki ga še nisem uspel poslušati, in pa novi podkast O.B.O.D., podkast o serijh, filmih in knjigah. Potem je tu SOS odmev, ki ga vodi že legendarni podkaster Slavko Jerič, ki ga poznamo že iz podkasta Številke. Skoraj bi pozabil zanimiv podkast Zakulisje, ki obravnava uspešne podjetniške zgodbe. No zapustil nas je odličen nogometni podkast Ofsajd a voditelj Jaša se je pojavil z novim , to je Pop n dekl, ki skupaj z še dvema novinarjema Večera obravnava dogodke predvsem v Mariboru. 
Med stalnicami pa še vedno zelo visoko kotira Opazovalnica, katere vsebina je težko opisljiv…

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

Čas debelih krav

bi se lahko reklo obdobju v katerem živimo. V medijih beremo in poslušamo, kako država že ne vem koliko četrtletij zapored ustvarja presežek v proračunu, kako se veča BDP in, da so tudi napovedi za vnaprej vzpodbudne.Ti isti mediji ponujajo poplavo ponudb za vsemogoče dobrine, od nakupa novih stanovanj, avtomobilov, da niti ne omenjam kupa reklam za vsemogoče, ki vsakodnevno polnijo naše poštne predale. Seveda se to širi tudi po vsemogočih družabnih platformah, ki so pa itak v tem času za večino najrelevantnejšapot do raznih informacij pa čeravno je od tega velika večina »fejk njus« a nič za to, še vedno se vse lajka pa šera in ne vem kaj še vse. Torej, živimo v času debelih krav. Pa a so res tako debele? Dejstvo je eno, če bi kar na enkrat bila taka blaginja potem bi nas velika večina tistih, ki delamo to najprej občutila na dohodkih, ki si jih z delom zaslužimo. Tako pa že v štartu ugotovimo, da se blaginja že takoj konča, saj ne jaz ne ostali ki jih poznam ne poročajo o kakih velik…

Ni ga velik

a skupaj z umetnim bo počas dovolj za spodoben tek na smučeh tud na Rogli. Danes je bilo možno tečt samo še na stadionu, bo pa najbrž že jutri nared malo večji krog cca. 1 km, ki bo dovolj, da se ti ne začne vrtet v glavi od kroženja po stadionu. No mene tud to ne ustavi, slaba ura in pol in skor 20 km je kar OK za prvič v tej sezoni.



Gremo v 2019

še prej pa se lahko malo ozrem nazaj. Kot že nekaj let zapovrstjo je tudi to leto minilo prehitro, to je v bistvu stalnica, ki se mi zdi, da se potencira s starostjo, bolj ko si star hitreje čas drvi mimo.

Kar se tiče nas, smo preživeli lepo leto, brez prevelikih pretresov, zdravi smo kot dreni in to na koncu največ šteje, če pa poleg tega še nimaš prevelikih želja, je sreča na dosegu roke.

Če se malo ozrem še po športnih dosežkih, lahko rečem, da je za menoj uspešno in produktivno leto. Ker številke že dolgo več niso merilo s katerim merim dosežke je vse skupaj še veliko bolje a, če vseeno malo dam v številke, potem so se te ustavile nekaj pod 7000 km na kolesu, nekaj čez 600 v teku v bistvu je povprečje nekje 11 ur športa na teden.

Na koncu pa še malo služba, ki ji čedalje težje rečem kariera. Ko sem imel v preteklih letih občutek, da stagniram, se je sedaj ta prevesil v to, da nazadujem. Ker pa sem rekel, da se bom raznih komentarjev o tem izogibal, ker mi pač to povzroča še večjo…

Še en Nesbo

pred koncem leta. Torej še ena v seriji Harija Holea, za vse ki imate radi žanr kriminalk vas tudi ta ne bo razočarala. Tokrat je to Odrešenik, ki je za nas mogoče še malo bolj zanimiva, ker se zgodba prepleta tudi z našo sosednjo državo Hrvaško in vojnimi grozotami Vukovarja.