JAZ IN...

 in tokrat se vračam spet na že tolikokrat izpeto temo, hišni ljubljenčki. Povod za tole pa so govorice in zapiski o tem, da se je v enem od krajev pojavilo, da je poginilo več hišnih ljubljenčkov, beri psov in mačk. Da ne bo pomote, jaz vsekakor obsojam taka dejanja, da se posameznik ali pa skupina na kakršen koli način spravi na živali, ki niso popolnoma nič krive, se pa ob enem sprašujem zakaj do tega pride. In ko se začneš spraševati kaj je do tega privedlo, se kar ne čudim da je nekomu "počilo" in je posegel po takih dejanjih.  Seveda bo sedaj zgledalo, kot da sem živalomrznež a sem vse prej kot to, je pa res, da mi ne samo na živce, ampak še na kaj drugega gre večina lastnikov živali, ki ne samo, da se ne znajo obnašati, ampak po moje pojma nimajo, kako je sploh treba skrbeti za živali. Tu bom sedaj dodal lastna opažanja. Torej v moji neposredni bližini živi kup ljudi, ki ima doma v stanovanjih pse, nemalo kdo ne samo enega, koliko je po stanovanjih še mačk ali drugih ž...

 so te dni, ko so toplejši dnevi spremljevalec na balkonu.  Najprej novi Vrenko, ki zopet razrešuje uganke in to v pravem pomenu besede, ne samo, da razrešuje zanimive kriminalne uganke, ob enem si krajša čas tudi s sodokujem. Čeprav je v pokoju pa si vedno najde delo in tudi, ko je na rehabilitaciji rame v toplicah ne more iz svoje kože in poleg tega, da opazuje ljudi, ki ga obkrožujejo se ravno v teh toplicah zgodi nekaj, kar pritegne njegovo pozornost. naj bo dovolj o zgodbi, kot vsi Vrenkoti, tudi ta ne razočara, no vsaj mene ni. In, ko sem tako prebral eno čisto frišno, je prav, da vzamem v roke še eno zelo staro. Moram priznati, da sem jo že prebral pred leti a ker me zgodbe povezane z 2. svetovno vojno vedno privlačijo sem se spomnil na njo in ni mi žal, da sem jo ponovno prebral. gre za Noč dolgih nožev. Knjiga, ki je potisnjena v čas, ko je Hitler prišel na oblast, opisuje pa skupino izurjenih mladeničev, ki so bili del posebne skupine, ki je bila namenjena likvidacij...

 je v teh dneh, ko nas je začelo kuhati v dolini prava izbira za pobeg na friš luft. In k sreči nam je ta vikend, ko je v dolini bilo že nad 30 nam uspelo, da smo se lahko umaknili na 1500 metrov višine. Torej v petek popoldan smo nekaj vrgli na roštilj v soboto pa smo pol dneva preživeli v naravi.  Najbolj od vsega kar me je zanimalo je bilo v kolkem času lahko pridem iz Rogle na Lovrenška in nazaj. Na zadnje sem bil tako v tekaškem tempu na tej turi pred dvemi leti, ko sem porabil dobro uro in deset za tja in nazaj. No dve leti za tem, sem ponovil vajo in glej ga zlomka, čeprav dve leti starejši sem porabil dobro minuto več a če računam, da sem moral narediti par obvozov zaradi podrtega drevja na koncu zna bit, da bi na trasi, ki bi bila ista najbrž bil celoten krog celo kako minutko hitrejši. Ampak saj ni važno.  V glavnem za nami je lep vikend preživet na Rogli in prav želim si še vsaj enega v tem poletju.

 se je začela in s sabo prinesla prve nevihte in točo a tole ne bo o vremenu, na katerega v bistvu nimamo vpliva in smo za to kako je bolj ali manj krivi sami. Tole bo bolj o tem kako vročina vpliva na ljudi. Imam že dovolj izkušenj, da vem, da z vročino pride tudi kup nebuloz, ki jih delajo(mo) ljudje. Tako pač je, ko se večina ne zna hladiti drugače, kot z alkoholom in posledično se jim že tako skisani možgani še bolj skisajo. Seveda potem prihaja do vsemogočega, še najmanj je to, da se eni sprejo zaradi malenkosti in potem ostane pri izmenjavi parih besed, seveda jih ima večina pri sebi telefone in kakor jim nekdo pokaže malo več kot krivi prs že vlečejo telefon na plano in vrtijo številko 113. Seveda potem na ves glas razlagajo, koko jih je napadel nekdo, ki ga sploh ne poznajo, kateremu niso storili nič, ampak so se samo brigali sami zase. Seveda se potem kaj hitro izkaže, da so bili vsaj enakopraven, če ne kar glavni vzrok za nastalo situacijo.  Nemalokrat pa zadeve eska...

 in nazaj. To je ena od poti, ki sem si jo zadal letos. Malo zaradi tega, ker me je kar malo sram, da imam tako blizu lepe poti za tek pa jih ne izkoristim, malo pa tudi za to, da razbijem monotonost teka po mestu. No, da bo vse skupaj malo bolj zanimivo, sem se na pot podal po nočni. Torej iz Celja direkt na Roglo in potem poto pod noge. V bistvu nisem imel nekih hudi ambicij, pa tudi ne prave predstave koliko mi bo celotna pot tja in nazaj vzela, ker se v bistvu sploh ne spomnim kdaj sem nazadnje bil na Ribniški peš. Vedel sem, da do Lovrenških pridem v dobre pol ure in pa tudi to, da sem tam na slabe pol poti. Čisto pa sem pozabil, da je od Lovrenških najprej spust, ki je od začetka lep in gre po travniku, potem pa zavije v gozd, kjer se pot spremeni v kar zahtevno, polno kamenja in razrito zaradi nalivov. Je pa nato vzpon na najvišji vrh Pohorja lep, saj poteka po lepi poti po gozdu, ob enem pa se tudi kr vleče, sploh, če si zadaš pravi tempo. Na vrhu se že vidi Ribniška in do ...

 so nekaj kar imamo vsi a jih vsak kaže na svoj način. Eni so take sorte, da takoj pokažejo kakšno je njihovo čustveno razpoloženje, spet drugi malo premislijo preden se odločijo, da bodo pokazali in izrazili svoje počutje, imamo pa tudi tretje, ki nikakor ne izpustijo iz sebe nič in se zdijo vedno ravnodušni, seveda pa to ne pomeni, da nimajo čustev ali, da jih kakšna stvar ne prizadene ali razveseli, pač pa samo tega ne izrazijo na pričakovan način, včasih bi se lahko tudi reklo, da to držijo v sebi. Se pa lahko tudi nemalokrat zgodi, da tako zatrta čustva ob pravi spodbudi le pridejo na plano in takrat bi najbrž za tistega, ki je takrat prisoten bilo bolje, da bi bil kje drugje. Se pa na to pojavi zanimiv fenomen, namreč velikokrat take ljudi, ki ne izražajo svojih čustev in so zaradi tega pač bolj tih ali pa umaknjeni, nekdo drug lahko izrabi na način, da takega človeka dobesedno izrablja, da ne rečem še kaj hujšega. Torej nekdo, ki je cel čas tiho, dela in naredi svoje delo, b...

 v takem zaporedju je potekal prejšnji vikend. Kot že zadnja štiri leta smo tudi letos maraton v Radencih preživeli tekaško. V petek zvečer po šihtu do Radencev, v soboto pa na tek. Midva s Tatjano na polovičko otroka pa na pohod. No nekako sva po Ljubljanskem polmaratonu ugotovila, da je veliko lažje teči malo dalj v milejšem temu, kot pa se gnati na desetki. Tudi tokrat je bil cilj priti v cilj pod dvema urama in to nama je tudi uspelo. Na tem mestu bi malo pošpekuliral o sami razdalji, ki so jo namerili organizatorji, že glede na same oznake, ki so jih postavili na progi je bilo jasno, da nekaj čisto ne štima, če je oznaka za 20 in 41 kilometrov na istem mestu, vsi pa vemo, da je nato do cilja polovičke potrebno preteči slab kilometer in sto metrov, za maraton pa še sto metrov več.... Ampak pustimo to ob strani. Midva sva prišla v cilj v pričakovanem tempu in v zadanem času, tako, da je tek bil uspešen. Popoldan smo nato nadaljevali v Moravske, kjer je sledilo popoldansko razvaj...

 so zopet skočile številke na borzi. Vsak mali namig, ki ga da Trump ali nekdo v njegovi bližini, pa čeprav je lahko samo izmišljen takoj povzroči premike. Zadnji je nekdo dal lažen "tvit" o tem, da naj bi se famozne tarife zamrznile in že smo poleteli v zeleno, no ta zelene je že čez nekaj ur ratala rdeča.  No sedaj so se začeli ti famozni pogovori ali dogovori okoli carin in že smo spet vsi v veselem optimističnem razpoloženju in indexi so se v slabem tednu vrnili že skoraj na raven izpred padca.  In sedaj gremo na začetek, ko so se pojavile govorice o tem, da je to vse skupaj umetno ustvaril prav sam veliki predsednik ZDA z namenom, da omogoči sebi in peščici posvečenim, da bodo v kratkem času lahko še bolj obogateli. Matematika je enostavne, ustvari paniko na katero se bodo odzvali finančni trgi in s tem poskrbi, da padejo vrednosti delnic, nato dvigni višek denarja in ga pretopi v poceni (beri cenejše) delnice in, ko ti bodo vsi frendi sporočili, da so kupili kar so ...

 je minila kot bi mignil in končno smo dočakali tudi prvi malo daljši dopust letos, roko na srce smo ga bili vsi že kar potrebni. Ampak najprej pa malo številk športnih aktivnosti, da malo vidim kje sem. Torej ker sem zopet malo spremenil način treningov malo zaostajam z kolesarskimi kilometri in sem jih do sedaj uspel do začetka maja naklepat 880 kilometrov, sem pa pri tekaških znotraj okvirov in pri dobrih 716 kilometrih. Kakor koli da je, se malo več časa posvečam treningu moči, ker se mi pač zdi, da je to pri mojih letih veliko bolj pomembno. No sem pa dodal tudi malo pohodništva, ki ga planiram dodati še dosti več v prihodnosti. No sedaj pa k našemu mini dopustu. Tokrat smo določili več ciljev. Seveda pa najprej ob morje, ki smo ga že prav pogrešali in naj me kar prav prišlo nekaj dni ob obali, da smo se naužili morskega zraka in sonca. Izola, kot vedno tudi tokrat ni razočarala, odlična destinacija za vse, ki tako kot mi potujete z avtodomom, saj ponuja odlično lokacijo za pa...

 in to od domačega praga. Itak, da se ne spomnim kdaj sem bil na zadnje peš na vrhu, kot mu pravimo mi "našega brega", ampak, ker sem se malo posodobil z opremo, beri nove palice in nahrbtnik, je bil čas, da se podam zopet malo v brege. Ampak, ker sem pravi asket sem šel peš kar odo doma. Torej najprej tri kilometrčke ogrevanja do začetka SPP, ki je ob enem lahko tudi ena od poti do zgornje postaje vzpenjače.  Štart od doma. Po ogrevanju sledi vzpon po planinski poti, ki je ob enem začetek SPP, če greš z malo hitrejšim tempo zna bit, da tu pa tam zgrešiš kako markacijo, ki ima poleg še številko 1, tako, da tudi meni ni blo na enem delu najbolj jasno kam zaviti a sem potem nekako najdel pravo smer. Začetek SPP Zadnji del gre po smučišču, tako, da se človek več ne more izgubiti, je pa priporočljivo malo paziti na "davnhilarje", ki letijo po strmini. Po prihodu na vrh malo počitja, par šlukov vode in nazaj, tokrat direkt po smučišču, torej po najkrajši poti do spodnje ...

 za vse tiste, ki mislite, da se nič ne bere, naj vas potolažim, da se. Itak, knjiga je nekaj kar je vedno ob meni, je pa res, da sem zadnje čase imel kar malo težav, da najdem neko dobro branje.  Ampak, se je vseeno nekaj našlo, tako da, za začetek dve kriminalki, ki sta v bistvu set serije od avtorjev Cila in Rolf Borjlind v bistvu gre za zbirko detektivskih zgodb v katerih sta glavna junaka policistka in bivši policist, ki je od uspešnega preiskovalca zabredel med brezdomce in se sedaj počasi vrača v normalno življenje. Prebral sem tretjo knjigo z naslovom Črna zarja in sedaj berem peto po vrsti z naslovom Gangrena. Ne me vprašat zakaj sem četrto izpustil... V glavnem za vse, ki imate radi skandi krimiče priporočam.  Ob enem berem tretjo, to pa je po vrsti, knjigo Simona Scarrowa, ki ga mnogi bralci poznate po zgodbah o Rimljanih, a piše tudi dobre krimiče. Tretja z naslovom Smrt v Berlinu je nadaljevanje zgodbe o detektivu, ki preiskuje zločine v času začetka nacizma ...

so številke, če gledamo razne borzne indekse po vsem svetu. Seveda, so za temi rdečimi procenti tudi dejanske denarne izgube, ki jih najbolj občuti peščica multi milijarderjev, ki so izgubili na stotine če ne celo tisoče milijonov v različnih valutah. Se pa seveda vsaka taka kriza na borzah pozna tudi tistim, ki vlagajo(mo) v razne finančne inštrumente in sedaj z različnimi čustvi gledamo na minuse. Ko omenjam različna čustva imam tu v mislih vse od strahu, jeze, panike, no nekateri med katere se štejem tudi sam pa celo neke vrste priložnost za zaslužek na dolgi rok. kaj imam pri tem v mislih, je torej mantra vseh izkušenih vlagateljev, ki je kupuj, ko trgi padajo in prodajaj, ko rastejo. Seveda se lovljenje dna, kakor tudi vrha redko kdaj izide, ampak po občutku bi rekel, da smo na dnu, če pa ne pa zelo blizu in, da se bo slej ko prej sledil odboj. Razlogov za tak optimizem je več. Najprej pa je tu igra, ki jo igrajo veliki plejerji, ki nikakor ne bodo dopustili, da jih politika posam...

 že leta in leta buri duhove ja in tudi meni se zdi nesmiselno početje, ki ljudi samo meče iz bioritma in nima nobene, kot bi se reklo dodane vrednosti. Še več prav absurdna se mi zdi razlaga s katero so pričeli s tem početjem, ki naj bi bila varčevanje z energijo.. Res nesmiselno.  Ampak današnja debata ne bo v povezavi z prestavitvijo ure, čeprav bi si to početje z lahkoto zaslužilo cel zapis, pač pa bo današnja debata potekala okoli člankov ali bolje rečeno celih ekspertiz, kako to škodljivo vpliva na zdravje človeka. No jaz in še marsikod, ki menjuje ritem spanja skoraj na vsakodnevni bazi se lahko samo kislo nasmehne ob branju takih "znanstvenih" dognanj, še bolj pa kaj si lahko nekdo, ki so spanje vsako noč v svoji postelji le privilegij, ki ga doživi samo, ko ima dopust, da tu ne omenjam premnogih na silo prebedenih noči in nenehno menjavanje ritma, sploh tistih, ki delajo t.i. ruske turnuse, kjer v bistvu nenehno kolobariš in na koncu zgleda ritem kot bi skakal kolebn...

 je beseda, ki jo marsikdo uporablja, ko se hoče izgovoriti zakaj še kar vedno vztraja in hodi v službo pa čeravno mu to nebi bilo potrebno. Predvsem se to kaže pri nas, ki smo še eni redkih, ki imamo možnost iti v pokoj malo prej, kot preostali ljudje. Ampak, ne to ne bo ponovno še en zapis o tem, kako eni pač ne grejo v penzijo, ker jim je doma dolg čas, ampak bo to zapis prav o tem, o dolgčasu. Meni osebno nikoli ni dolgčas, pa čeprav nimam posebnega dela, ko sem doma. pravzaprav imam rad, da mi je kot bi se reklo dolgčas, da sem doma v brezdelju, da sem na kavču kjer prebiram knjigo imam odprto okno skozi katerega prihaja v stanovanje mestni vrvež. jaz v tem ne vidim nobene težave. Še zdaleč nisem tak, da bi se izogibal domačih opravil, ravno nasprotno, prav uživam, da doma postorim kaj kar prispeva k dobremu bivanju celotne družine. Ampak, kot rečeno nikoli nimam slabe vesti, če dan preživim na kavču ali pa grem ven malo pošportam ali pa na kak sprehod.  Ampak, kot rečeno...

 se bo po vse verjetnosti imenovalo obdobje, ko ga bodo obeleževali razni zgodovinarji. Mi seveda lahko to samo gledamo in se čudimo temu kar se dogaja. Izjave, ki se spreminjajo že včasih iz ure v uro pa najbolj vplivajo na Wall street, ki je najbolj dojemljiv na take zadeve in seveda so posledično finančni trgi že nekaj dni krepko v rdečem. Trum pa se seveda samo lahko smeji, ker on je pač poslovnež in njemu gre samo za denar. Tako je najbrž zaslužil mastne denarje s svojim "tramp kojnom", ki ga je pokupilo kar lepo število ljudi, seveda je tako kot vsak tak "kojn" najprej pridobil na vrednosti hitro za tem pa poniknil in pustil množico ljudi brez pričakovanega dobička.  Kakor koli že, najbrž je za tiste, ki smo dolgoročno investirani v finančne instrumente je najbrž prišel čas, da (do)kupimo kak sklad, delnico ali ETF, v kar pač kdo investira, v bistvu pride vsake toliko časa obdobje, ko pride do t..i. korekcije na trgu in takrat je čas za dolgoročne investitorje...

 tud tisto nedeljo, ko sem fraj nastavit budilko za pol šestih, spit doma kavico pol pa v avto pa na Areh. Prvič letos v tej zimi se nas je narava usmilila in nam postregla še z najbrž zadnjo izdatnejšo snežno odejo v naših koncih in ja za mene bi bil greh, če nebi šel na tekaške. Seveda, pa je še večji užitek, ko prideš na sneg še v času, ko še tam ni nikogar in zaključiš, ko se začnejo prvi smučarji počasi pojavljati na parkirišču, tega si res ne bom dal vzeti nikoli dokler bom lahko migal. Torej vsi tisti, ki ste ljubitelji snega, izkoristite še teh nekaj zadnjih vzdihljajev zime, ker kot kaže nas konec tedna v dolini čaka že prava pomlad.

 bi se lahko reklo temu. Torej zimske počitnice smo preživeli duatlon stajl kot bi se reklo. Prvi del smo preživeli v naši stalni bazi v Moravskih toplicah, ker pa je zima le pokazala še malo snega smo se odločili, da gremo še za par dni na Roglo in, da pokoristimo smučarske karte, ki so nam ostale še od lanske sezone. Itak, da bi si ti težko privoščili, če nebi imeli našega avtodoma, brez katerega si pa sedaj res ne znamo več predstavljati našega življenja kar se tiče prostega časa.  Nekaj zimskih utrinkov. Ni ga lepšega razgleda, kot je iz parkirišča za avtodome na Rogli.