Preskoči na glavno vsebino

Objave

Prikaz objav, dodanih na 2011

Hitro ali

počasi, veliko ali malo... Večna vprašanja, ki se nam postavljajo, predvsem v teh časih, ko se nekako bliža konec leta. 
Ali čas res tako hitro mineva, hja relativno, ko je leto na okoli se mi zdi, da je minilo kot bi mignil, ko pa sem včas v nočni pa se mi zdi, da se vleče v neskončnost. Vedno je tako, da ko v nečem uživamo to hitro mine, ko pa nam nekaj gre naj jetra pa tega ni in ni konec. Kaj čemo tak pač je. Ko gledam to teorijo lahk rečem, da je blo leto odlično saj je minilo kot bi mignil. 
Kaj se tiče velikega in malega pa je to tak, najenostavneje je ko rečemo al je 20 evrov velik al mal... Po moje je za dat velik, za dobit pa bolj mal, no saj to je moje mnenje. Mogoč je to spet čas, ko o tem malo več razmišljam, to pa za to, ker vsak dan v tem času slišimo na stotine zgodb o tem in onem, o ljudeh, ki si žal v teh dneh ne morejo privoščiti vsega, kar nam ta skomercializiran svet nudi, kupe dobrot, ki pa žal tud najbogatejšim ne morejo povrniti najbistvenejšega v tem času, to pa…

Kdaj pa kdaj ali tu pa tam

je treba mal bluzit in zakaj pa je namenjen tale blog kot pa ravno za to...
Hja kje začet, hmmm, še sam ne vem, mogoč najbolš tam kjer sem najbolj doma to je pri športu a ne. Ja letos sem se zavestno mal odpovedal norenju po tekmah, no mal na račun tega, da se mal spočijem, mal pa tud za to, da se posvetim še čemu drugemu, kot pa stalno pakiranje in norenje vsaki vikend, ko ne delam. Moram rečt, da je prav pasalo kaki vikend lenarit in si vzet čas še za kaj drugega, kot je nenehna tekma za boljšimi in boljšimi rezultati. Drugi razlog pa so tud poškodbe, ki so me kar dodobra najedale lep čas, pa če povem po pravici me še mal, ampak gre na bolje...
Hja, kaj bi še, ja seveda recesija, beseda brez katere ne mine dan, da je nebi slišal. Po pravici povedano mi gre že mal na "K", predvsem zarad tega, ker zgleda, da še zdaj velki večini ni jasno, da je vse to en velik lari-fari in da nas fopajo vsaki dan s tem, noben pa po pravici ne pove, da so za to krivi ravno tisti, ki se sedaj gr…

Preizkus

proge za svetovni pokal uspel ;) Končno smo ljubitelji smučarskega teka dočakali, da smo meli progo, ki je bila namenjena svetovni eliti po končani tekmi samo zase. Kar nekaj rekreativcev je takoj po končani tekmi zasedlo progo, med njimi seveda tud jaz.


Pravi užitek v soncu in snegu. Zdaj pa samo upajmo, da bo zima zdržala vsaj do srede aprila.

Jesen

noče narediti prostora zimi in kar vztraja, te dni nam je vreme postreglo z nekaj južnega vetra in tako prineslo temperature, ki so bolj podobne pomladanskim, kot pa zimskim. No pa nič za to v vsakem slabem je treba poiskat nekaj dobrega a ne...
Men to ne dela preglavic in sem seveda prelep jesensko oblačen dan izkoristil za skok na Pohorje, ojoj sem že kar mal pozabu kak breg je do vrha ;) no pa sem vseen v zmernem ritmu prišel na vrh v dobrih 35 minutah. In se je splačalo, ker pogled v dolino je res prelep...


Pa še ena dobra novica, da smo tud v Zrečah bolj kot ne zaključli z deli. Predvsem gre tu zahvala mojemu očetu, ki je v veliki meri bil organizator in nadzornik nad opravljenimi deli, ki jih ni blo malo... 
Tak, da zdaj v decembru bo malo bolj umirjeno, tak da bi se kaki sneg prav prilegel.

November

je skoraj že za nami in čas je da pogledam, kaj se je dogajalo ta mesec. Hja in prvi vtis je, da nič kaj posebnega, kar bo bolj ali manj tudi držalo. No razen vreme, ki je bilo v nižinah kar nenaklonjeno, predvsem tu mislim na nizko oblačnost, ki kar ne zgine in s tem prinaša dokaj nizke temperature, ki so sploh za kolesarjenje kar neprijetne. Ampak vseeno jaz se ne dam in tako se je ta mesec nabralo kar nekaj kilometrov tako in drgače. Res je da sem kolo mal nadomestil z kakim vzponom na Golek ampak tud to je vredi.

Tako sem ta mesec:
- pretekel nekaj več kot 526 km
- prekolesaril 279 km
- in pretelovadil mal več kot 2 ure in pol
- in en trening teka na smučeh 20 km


Inverzija

nas obdaja te dni v nižinah, zato je padla odločitev, da malo sonca poiščemo na Pohorju. Jaz sem to seveda izkoristil in se povzpel s kolesom, saj sem pol za v dolino imel garantiran prevoz z avtom, ker spust ni kaj nič prjazen v teh vremenskih razmerah.
Je pa v teh razmerah vzpon res zanimiv in ponudi vse od megle, do v ivje obdanega drevja in na koncu sončna nagrada.

5ič

sem se letos udeležil teka v Sladkem vrhu. Huhhhh ja in tako kar hitro vidim da je kar na enkrat minilo 5 let od kar se bolj ali manj uspešno ukvarjam s malo daljšimi teki. Tud statistika na tem teku kaže, da v večini primerov statiram, razen prvo leto in lani ko sem stvar vzel malo bolj resno, preostala leta pa sem tek vzel vedno bolj kot druženje in priliko za pomenek z tekaškimi prijatli.
Je pa ta tek kriv tud za to, da sma prišla skup z Tatjano, tak da še en razlog več, da se z veseljem udeležim tega teka.
Pa še mal fotomateriala, ki se je nabral v teh letih.

Prvo leto smo tekli še po temi ;)


Naslednje leto je blo mal mokro


Leta 2009 smo mal šminkirali ;)


Lani pa dirkali

Letos pa spet mal zabušavanja


In na koncu še tisti, ki vztrajamo že vseh pet let ;)


Oktober

je bil res raznovrsten in po svoje lep. Postregel je tako z lepimi in toplimi, kakor tudi z hladnimi dnevi in celo s toliko snega, da smo lahko že sprobali svoje tekaške smuči. Škoda pri vsem tem je, da nisem mel več časa za prve snežne radosti...

Tako sem ta mesec:
- pretekel malenkost manj kot 510 km
- prekolesaril točno 400 km
- vaj za moč se je nabralo za dobre 4 ure
- in pa 2x tek na smučeh kar znaša 25 km


Gužva

bi se lahk reklo temu kaj se dogaja zadnjih nekaj tednov. No to, da je treba pač hodit v službo pa da je treba migat kolk se da je jasna stvar. Je pa zadnje čase še kup stvari, ki jih je bilo ali pa jih je še treba postoriti.
Najprej je blo treba uredit par stvari v Mariboru in kot je rekla Tatjana so se zvezde končno postavile v pravi položaj in tako smo v eni sami soboti zrihtali vse tisto, kar je blo za narest že kar nekaj časa. Tako je napa dobila novo cev, ki smo jo na "željo" zgornjega soseda sedaj napeljali skozi okno (očitno smo mu preveč delali lušte z našo kuhinjo). Naslednje kar je bilo treba narest je bila obdelava zračnikov v kopalnici, ki so bolj kot čemur koli služili dotoku mrzlega zraka v stanovanje in glede na to, da je luknja bila čist pr WC školjki si lahk predstavljate kak je fajn, ko zjutraj lepo sedeš k pobožnemu opravilu in te, če ne druga kaj hitro spravi k seb frištn luft, ki potegne po nogah. No ud to stvar smo uspešno rešili. Še zadnje, kar je blo,…

Otvoritev

nove sezone teka na smučeh, je letos neverjetnega 8. oktobra. Za prve lušte res SUPER!!
Tak tole zgleda ;)






September

je postregel s čudovitim vremenom, pravzaprav se ne spomnim, kdaj smo meli tako vreme v tem mescu saj je le en dan dežja in temperature, ki so se čez dan držale okoli 25 stopinj postregle z čudovitimi pogoji za pohajkovanja v naravi in pa seveda tudi za jesenska opravila pri spravlanju poljščin.

Ker tisto tadrugo v večini primerov pr nas odpade smo lepo vreme izkoristili za čim več športa v prelepi jesenski naravi. Pa še to lepo v umirjenem tempu brez pretiranih naprezanj, ker očitno mi druga ne preostane, da se bom končno znebil bolečin v stegenski mišici.

Tako se je v tem mescu nabralo:
- tek 483 km
- kolo 617 km
- vaje dobrih 6 ur


Sport-Elec

je nova igračka v našem domu. V bistvu sem že kar dolgo razmišljal o nakupu te naprave to pa predvsem zarad tega, ker sem mel letos kar nekaj težav s poškodbami in sem tako poskušal različne načine, kako se čimbolj učinkovito znebiti težav. In ker je tud elektrostimulator eden od načinov s katerim se da uspešno odpravljati razne težave pri poškodbah, ki nastajajo in pa še dodaten popust, ki so ga obljubljali na TF sem se odločil, da gremo v nabavo .
Pohvalit moram tudi prijaznega gospoda iz podjetja Kreja, ki je odgovoril na vsa moja vprašanja in me seznanil z vsemi stvarmi, ki me zanimajo, poleg tega pa so poleg popusta in enega brezplačnega kompleta elektrod ob moji prošnji dodali še en komlet elektrod.
Tako se sedaj vsak dan vsaj enkrat priklopim na elektriko v bistvu se še učim uporabljati elektrostimulator, ki ima res neverjetno veliko različnih možnosti uporabe in za enkrat lahko rečem, da mi ni žal za nakup.
Jaz ga sedaj največ uporabljam za sanacijo poškodovane stegenske mišice …

Neverjetno

je to kaj se dogaja letos. Lahk bi reku, da za popizdit, ampak ne bom, ker pač tak nima smisla. A zaka sploh? Ja zato, ker se me spet neka loteva. Po preboleli pljučnici sem res upal, da pa sem za nekaj časa zaključu s takimi traparijami, kot so različne bolezni, ampak zgleda, da ne glih.
Ne vem no sploh kaj mi je, kar na enkrat me je včeraj začelo polivat tak čuden švic pa nič drugega, no danes pa se zbudim, čutim mal vneto grlo in tud počutje ni glih olimpijsko, ampak vseen grem ven, da odlaufam nekaj. Na koncu je blo tak, da sem se komaj prvleku do doma. No zdaj pa čakam kaj bo al me bo zvilo do kraja al ne. Za enkrat kaže, da ne. Vročine nimam, tud boli me nič, ampak počutim pa se "like shit".
Še sreča, da sem se že zdavnaj odločil, da za letos zaključim z kakršnimi koli tekmami in tako vsaj v tem pogledu nimam kaj zgubit ali pa se obremenjevat zarad tega, čeglih me vsake tolk časa prime, da bi šel na kako tekmo, no leto je še dolgo pa tud, kar nekaj dobrih treningov sem …

Avgust

je za nami in čas je da spet pogledam kak smo kaj migali.
Dobro v tem mesecu je to, da so posledice plučnice za mano, kar lahk potrdim s parimi dobrimi treningi, ko sem mal poskusil kolk mi je še ostalo moči v nogah in z veseljem lahk rečem, da sem še hiter ;)
Druga dobra stvar je gorski bicikl, ki mi sedaj fajn popestri treninge, ki so primerljivi skoraj s tekom na smučeh, no vsaj kaj se miru tiče, saj obiram res le gozdne makadamske ceste in je pot po asfaltu le tisto nujno zlo, da pridem do brega. Tako sedaj nekak kombiniram kolesarjenje pol - pol, se pravi pol na cestnem, pol na gorskem.
Tretje dobra stvar pa je moja različica Tatjaninega TT treninga, saj se močno trudim, da ga uvrstim vsaj trkrat na teden v moj progaram (razen seveda med dopustom) in že se kažejo prvi učinki. Siguren pa sem da bo to dolgoročno prava naložba v moje nadaljne uspehe. Pa tud "inštruktorca" je že skoraj zadovoljna z mmojim izvajanjem, hahaha.
No pa poglejmo številke:
- tek 497,8 km - kolo 562 km - …

V Maribor z biciklom mal drgač...

Ker sem po prihodu iz dopusta mel gorski bicikl v Zrečah mi ni preostalo drugega, kot da ga odpeljem nazaj v Maribor.

In kak bi to naredu drgač kot čez Pohorje.

Pogled na Konjiško goro iz Vitanjskega Skomarja.


V Skomarju na odcepu za Roglo.
Pogled seže vse do Boča.


Na Rogli proge še ne obratujejo ;)


Šumik pa ni bil tak zaseden kot je čez vikend. Tud na Arehu ni blo gužve.

Še pogled na Maribor iz Belvija.
In že sem bil v Mariboru. Za dobrih 80 kilometrov in mal manj kot 1600 višincev sem porabil mal čez 4 ure.

Fajn je blo

na letošnjem dopustu, tak lahk na kratko opišem to kak smo se meli. No letos smo se za spremembo od preteklih let, ko sem oz. smo vztrajno hodli k našim sosedom, odločli, da pa poskusimo kako je na našem delčku prelepe obale. In ni nam žal. Res je blo super, namestili smo se tokrat v počitniškem naselju MNZ na Debelem rtiču in v bistvu nimamo pripomb, ker je vse štimalo. Namestitev je bal vredu, hrana tud, in tud plaža je mela dost sence, da smo lahk poležavali, dost plitvo vodo za našo plavalko in tud peskovnik.
No vreme je pa blo in to kako, prve štir dni je blo krepko preko 35 stopinj, komaj pol je padlo na kake 32, ampak smo se kar hitro aklimatizirali, tak da se je dalo preživet.
Kaj se teka tiče pa tak ni panike, da se nebi dalo laufat. Jaz sem mal raziskoval okolico Ankarana tja do Bertokov pa do Dekanov, en dan pa sem se usmeril k našim sosedom Italjanom in odtekel do Milj in nazaj, kjer je res super cesta, ki gre skoz ob morju in lahko sproti pazuješ velike ladje, ki so vsidra…

Z biciklom v Zreče mal drgač

kot ponavadi. Saj sem si tokrat izbral za traso pot čez Pohorje, ki smo jo lani pretekli na teku po Pohorju s to razliko, da sem jaz na Pesku nadaljeval do Rogle in se nato spustil v Zreče.
Pot je potekala iz Maribora z lahkotnim ogrevanjem do Peker, kjer se začne vzpon, ki le tu in tam malo popusti in tako se že po 15ih kilometrih nabere za 620 višincev. Nato sledi zavoj pri odcepu za dom na Pečkah. Od tu dalje se je potrebno le držati tabel z napisom PT in nimaš kaj falit. No tud trasa na trenutke postane bolj prijazna z kar nekaj spusti vmes, ki pa jim sledijo obvezni vzponi.
Tako cesta vodi dalje do Glažute in nato prosti Šumiku, ki je očitno zelo priljubljena točka za piknike, saj je bilo tam kar veliko ljudi, ki so veselo piknikirali in se hladili ob potočku, ki teče tam mimo. Nato sledi pot do Klopnega vrha do koder se cesta rahlo vzpenja in se da prav fajn pritiskat, če ti je seveda še ostalo kaj "dinamita" v nogah. Od Klopnega vrha pa do odcepa za Pesek pa pravi raj …

75%

je nekje tista raven, do katere sem že priplezal od maja, ko so se začele moje težave s poškodbami in nato še plučnica. Počas, ampak res počas in zagotovo se vračam k močem in se pobiram po (pre)dolgi sezoni, ki je pustila kar nekaj posledic.
Je pa pri vsem tem dobro to, da si človek potem marsikaj prebere in poišče načine kako se čim bolj efektivno rešiti težav, sproti pa se še veliko nauči, kar pa tud ni slabo. Kot vedno je najbolje vsako stvar sprobat na seb, da si potem lahk ziher kaj ti in kaj ti ne pomaga. Je pa res, da takrat ko ti gre se stvari zdijo otročje lahke in nobena stvar ni pretežka, ko pa ne gre pa je lahk še tako mala stvar včas zelo naporna. Tako na primer sem jaz po pljučnici bil tak crknjen, da nisem prelaufal niti 4 kilometre v kosu, no k sreči je zdaj že VELIKO bolje.
Ob iskanju vsemogočih stvari sem naletel na zanimivo spletno stran, ki je men dala veliko novih napotkov, kako se rešit poškodb, kako pristopit k treningu in še kaj se najde... Tako zadnje čase veli…

Dolgo, dolgo

je tega, kar sem se vozil z gorskim kolesom. pravzaprav se je moja športna pot začela prav na gorskem kolesu, ki sem ga leto in pol tako zagnano vozil, da sem ga dobesedno prelomil. Nato pa sem se nekako odločil za nakup cestne specialke, ki jo zdaj vozim že šest let.
No letos me je spet začelo mikati gorsko kolo. Roko na srce mal sem se že naveličal prometnih cest na katerih ni pravega mira, no je pa res, da pa je hitrost tista, ki je izjemno vabljiva ne tem kolesu in adrenalinska.
No vseeno sem se po kar dobrem preučevanju prodajalcev, ponudbe in cen le najdel kolo zame in tako sem postal lastnik kolesa TREK 6300.
Seveda sem ga takoj preizkusil in kaj je bolj primerno kot vožnja na Pohorje iz Peker čez Kordek. Ja prava uživancija, vse kar slišiš je škripanje peska pod kolesi in kapljanje potu, res pravi balzam za dušo.
Iz vrha pogled na Maribor

Moja nova pridobitev
Šumenje potoka res sprošča 

P.S. Sedaj pa začet šparat ;)

Julij

je po ubadanju s poškodbami, ki so me in me malo še spremljajo, že kar nekaj časa, postregel še z nečim novim. No, ko sem že mislil, da je najhuje za mano me je položila še bakterijska pljučnica. Ja res neverjetno sredi poletja sem fasal pljučnico, od kod pa pojma nimam. Je pa res, da mi je pobralo kar dobršen del moči, kar ni čudno saj sem bil ene štiri dni tak, da sem se komaj premikal in mi niti na misel ni prišlo, da bi šel laufat...
Tako sem v juliju spustil pet zaporednih dni treninga pa še pol eno nedeljo ;)
Sedaj se počasi sestavljam, ampak res počasi in namenoma delam zelo počasne treninge, kar pomeni, da tečem nekje na 70 %, kolesarim pa okoli 50%.
Pa še nekaj je res, da že dolgo nisem pretekel tak mal v enem mescu ;)
Torej uspelo mi je: - prelaufat mal čez 384 km - prekolesarit 363 km - in pa potelovadit 6 x po pol ure.


Salomon

RX BREAK je moja nova pridobitev. No če pa še povem, da sem jih dobil kot nagrado na TF nagradni igri pa sem še tolk bolj vesel, saj je to v bistvu edina nagradna igra v kateri sodelujem v vseh ostalih sodelujem ne da bi za to vedel saj namest mene pridno pošilja razne maile Tatjana in se pol sam čudim ko dobivam na mail razne reklame od vemogočih podjetij.


Kje

si doma je pogosto vprašaje, ki si ga med seboj zastavljamo. Ampak to itak vsi vemo, ker pač je to aktualna stvar, prepogosto pa pozabljamo kje pa je tisti kraj, ker smo preživeli svoje otroštvo in mladost, ker smo se igrali, hodili v šolo...
Tud jaz na to kar prepogosto pozabim, sicer res nehote, ampak kaj ko človek se pač ne more raztrgat, zato pa sem tolk bolj vesel ko imam le mal časa da se vrnem v svoj rodni kraj.
Res prava Vas v pravem pomenu te besede. Vas Boharina, ki leži na okoli 700 metrov nad morjem je okoli in okoli obdana z gozdovi do koder ti seže pogled, le proti jugu se vidi v dolino, od koder se ob ugodnm vetru sliši cerkveni zvon, pogosto pa tudi udarci močnih kovaških kladiv iz Zreškega Uniorja.
Ja kar lepo mirno je v tem koncu, ker mir zmoti le ob konicah dokaj obremenjena cesta, ki vodi od danes poleti in pozimi popularne Rogle.
Pogled proti Skomarju, Padeškemu vrhu in Rogli

Hiša v kateri sem preživel otroštvo in mladost


Ja tud štaalo in rušt mamo

Na kraju, kjer je bil…