Preskoči na glavno vsebino

Objave

Prikaz objav, dodanih na september, 2016

Po dolgem času

pa spet ena knjiga, ki se dotika športne tematike. Za vse ljubitelje kolesarstva, še posebej Toura, je za prebrat zanimiva knjiga, ki pa se tokrat dotika tistih, ki se jih veliko ne omenja, če sploh kaj. Gre za t.i. Rdeče laterne ali bolje rečeno za tekmovalce, ki so zadnji v skupnem seštevku te dirke. Opisuje njihove zgodbe, od samega začetka te dirke, pa do današnjih dni. Poleg zgodb, ki se dotikajo posameznikov, zvemo dosti tudi o sami zgodovini tega prestižnega tekmovanja. Glavni cilj knjige pa je predvsem predstavitev zgod posameznikov, ki so skozi zgodovino dobili naziv Rdeča laterna. Spoznamo različne zgodbe ljudi, eni ki so tragični junaki te dirke, na drugi strani pa kolesarji, ki jim je bil cilj postati Rdeča laterna.  
Omenim pa naj še, da sedaj že nekaj časa poslušam tudi podcast Lanca Armstronga in sem pogledal tudi film, ki je lansko leto bil posnet The Program, in lahko rečem, da je on še vedno zame največji dirkač Toura.

Hitra pošta

ja pa je res tako hitra? Vsi ali pa velika večina danes naročamo preko spleta razne stvari, ki nam jih nato dostavijo po pošti. Nekaj od teh pride po našem nacionalnem poštnem operaterju, kot bi lahko imenovali našo pošto, druge pa nam dostavljajo razne dostavljalske firme, ki so produkt globalnih ponudnikov paketnih dostavljalcev. Kar nekaj jih imamo pri nas, izkušnje z njimi pa so tako, tako. No vsaj moje. Kaj je najbolj moteče je to, da v večini dostavljajo v dopoldanskem času, ko nas je velika večina odsotnih od doma in tako ali tako nimajo komu dostavit s tem, da ti kako uro preden bojo pošiljko dostavili pošljejo mail ali sms v katerem ti povejo, da bo pošiljka dostavljena med ne vem 8 in 10 uro naprimer. Nekaj jih tudi prej pokliče, kot so naprimer mene zadnji a žal dostavljalec pač ni bil dovzeten za to, da me ob 10ih ni dom, da pa bom po 12i in da mi lahko dostavi paket takrat. No nekaj jih ima sedaj paketomat in se lahko naroči dostava v njega, seveda si pač primoran potem …

Šiht končan v dobrih 45 minutah

tolk sem namreč porabil, da sem pribrcal do vrha vzpenjače na Pohorju in ker tekma šteje tud za državno prvenstvo Policije udeležencem pripada tud 8 ur šihta, je to v bistvu najhitreje končan šiht v letu.
Je pa zanimivo, da sem vsako leto malenkost hitreje na vrhu, letos je za to nekaj kriv tud nov bicikl in če bi mel tolk kil ko lani bi bil še kako minuto prej gor. Kar pa konec koncev sploh ni tako pomembno, saj me je tekmovalna vnema minila že pred časom. Vsekakor pa je fino videt koga, ki ga že dolgo nisi srečal pa rečt kako.
Pa še slika profila proge, ki je dolga dobrih 10 kilometrov in se vzpne za 649 metrov.


Ker nisem počakal na uradne rezultate samo predvidevam, da sem se v skupni razvrstitvi uvrstil v prvo petino nastopajočih, med policisti pa okoli 10. mesta.

Skor 100

kilometrov mi je kak dan nazaj uspelo naredit z biciklom. Pa niti ni blo kaj prida naprej planirano, pač pa sem samo izkoristil priliko, ki se je pokazala, ko smo se na šihtu odločili, da bi meli en rahu piknik v Logarski oz. v Ljubnem. Tako je bla pol rešitev enostavna, pač grem par ur prej, parkiram v Mozirju pa z biciklom v Logarsko, pa še vzpon na Pavličevo sedlo pa nazaj in lepo na piknik. Plan je uspel v nulo, Kolesarjenje po tej dolini je res užitek, nekaj prometa do Ljubnega od tam dalje pa skor nič, Tud na Pavličevo sem srečal samo mlad par, ki si je dopust zamislil na kolesu, sta pa se reveža precej matrala v breg. No tud men ni blo najbolj enostavno, mam zadnje čase kako kilo preveč, da bi ležerno brcal v brege. No ampak na konc sem z nekaj prelitega švica prtišal svoje telo do meje z Avstrijo, od tam pa nazaj do Mozirja in pol na čevape.  Sem pa že mal pozabu kak je bit malo dlje na biciklu in mi kak grižljalj hrane nebi škodoval, če bi jo seveda mel pr seb, tak pa sem se…

Nespodobno povabila

no, če bi bil še bolj natančen bi lahko rekel, da je to vabilo nesramno. Za kaj torej gre? Gre za vabilo, ki je zaokrožilo na Facebooku in sicer na strani Pohorje je zakon se je pojavil plakat, ki pod geslom Mar mi je za Pohorje vabi na čistilno akcijo v kateri bi za sendvič in sok prostovoljci pomagali pri urejanju smučarskih prog. Ja, vredu, če bi bilo to v času, ko je tako delo nekaj pomenilo in bi nato lahko vsi udeleženci naprimer dva tedna v sezoni te proge koristili brezplačno. Seveda pa temu ne bo tako, pač pa se je najdu nekdo, ki sedaj piha na patriotsko dušo ljudi, ki živimo s tem Pohorjem, da bi na najlažji in najbolj poceni način naredil to, kar bi moralo že biti narejeno, saj je sezona pred vrati. Seveda pa bo nato taisti človek brez slabe vesti pokasiral vsakega smučarja ali tekača na smučeh. Dragi moji tako pa se po moje ne dela, že itak je v zadnjih letih ponudba na obeh delih Pohorja porazna in je vložek, ki ga vsako leto v naprave vloži upravljavec enak nič, sedaj …

Še velik nam manjka

da bomo lahko rekli, da spadamo v moderno in razvito družbo, predvsem pa družbo, ki se zaveda, da bi radi na tem svetu živeli še za nami in bi bilo poštena, da se pomatramo in pustimo ta planet čim bolj čist in življenja vreden tudi za naslednje generacije.
Seveda bose vsi rekli, kaj pa lahk jaz naredim, če pa imamo industrijo, ki neusmiljeno in na vso moč onesnažuje okolje. Žal v primerjavi s tem ena odvržena plastična vrečka v grm res ni nič, ampak gre se za napredek, napredek v razmišljanju, napredek človeka, ki se dogaja že tisoče let in ne vem zakaj bi tudi mi ne napredovali, pa čeravno s tako malenkostjo, kot je, da vržem vrečko v kanto, pa ne kr kako kanto, ampak v tisto, ki je namenjena za to vrečko.
Evo in sedaj smo pri tem, zakaj sploh o tem pišem. Namreč v mesti, pa tudi na vasi imamo t.i. ekološke otoke, na katerih so kante za smeti, ki je vsaka namenjen za različne vrste smeti, ki jih sproduciramo skozi dneve. Smo pač potrošniška družba in nakupi so naš hobij, predvsem p…

Še vedno beremo,

čeprav je poletje in nismo veliko notri pa se na večer, ko otroka končno zaspita najde tud malo časa za kako vrstico v knjigi. Dobrih knjig je na pretek a je za njih precejšnja gužva v knjižnjici in kot zakleto je veliko rezerviranih bukl prišlo ravno v času, ko smo bili na dopustu in smo jih zato morali preklicati, zato bo treba ponovno v čakalno vrsto. Meni še vedno ostanejo moji Orli, ki so na voljo, da prebiram zgodbe, vmes ko čakam na kako novost. Sedaj sem že pri osmi knjigi v serij o Rimskih legijah in dogodivščinah Makra in Kata. Me pa na polici že čaka tudi Klic kukavice, ki jo imam še na dolgu, da jo prebere, ker sem drugo knjigo te kriminalke že prebral.

Počasi pa prihajajo dnevi, ko bo malo več časa tud za knige, saj bodo dnevi vse krajši pa tud šola se je začela in bom lahko tudi kak dopoldan med tednom prebral kak list ali dva.