JAZ IN...

 seka na polno, vročina kar ne pojenja, ampak to ni razlog, da me več kot en mesec ni bilo tu. Če kdo spomladi išče izgovore v pomladni utrujenosti, bi jih lahko jaz v poletni, ampak tudi to ni razlog, bolj gre za to, da nimam kaj pametnega za napisati. Seveda se včasih teme ponujajo kar same, kot recimo aktualno politično dogajanje, ki je na trenutke tako žalostno, da je že smešno, ali pa bi moral napisati obratno, saj ne vem, najbolje, da presodite sami.  Ne ne bom se obregal ob politiko ali pa ob "trampovsko" dogajanje, ki kroji zadnje čase cel svet skupaj z nogometnim prvenstvom in tem kako se kaznuje tiste ki dobijo rdeči karton, recimo...  Vse to bom mirno pustil ob strani za kak dan, ko pa bom imel res vsega dovolj in se bom res moral izliti v obliki kakega zapisa. No danes pač ni ta dan, predvsem za to, ker sem ravno iz dopusta in prav je da malo povem kako smo se imeli letos, ko smo že petič zapored šli v Grčijo. Pa ne samo to, letos smo po moje imel najbolj neti...

 kratek povzetek preteklega vikenda, ko se je končno poklopilo ne samo to, da sem bil jaz fraj pač pa je tudi vreme sodelovalo. K sreči vsaj ne rabimo potem skrbet kam bi šli ali pa kako bi prespali. Kot vedno kadar se namenimo do morja gremo v Izolo, kjer je idealno parkirišče za avtodome, tako, da smo si v petek privoščili krajši sprehod in pa hitro spanje, ker ko sem iz nočne pač ne gre drugače. Smo pa nato v soboto res lepo izkoristili, najprej jutranji tek, nato pa sprehod do Kopra, od koder smo nato z avtobusom šli nazaj do Izole, kjer je bila odprta kuhinja, torej idealno, da smo si lepo privoščili kosilo, po kosilu pa še samo lenarjenje do večera. Je pa bila nato nedelja pestra. Odločili smo se, da izkoristimo dan za pohod na Nanos. In bli smo kar presenečeni nad vzponom, ki je moram priznati ni mačji kašelj. Že res, da ne traja prav dolgo, saj ga je nam uspelo pregristi v uri in deset minut, je pa na parih delih kar zahteven in postreže tudi z neka klini in zajlami, tako, ...

 je pred nami, torej od krompirjevih počitnic in pa do konca leta.  Krompirjeve smo letos preživeli v Istri, ki je v tem času bolj prijazna do turistov, saj ni ne pretirane gužve ne pretiranih cen, je pa res, da je razen trgovin, ki so odprte normalno, težje priti do kake dobre gostilne. No mi smo vseeno preživeli lep teden, malo smo se vozili s kolesom, malo smo posedali na plaži in se martinčakli, razen zadnji dan, ko nas je dež prisilil bolj v notranjost, pa nam tudi tam ni blo hudega. Sedaj pa že počasi gledamo proti zimi in čakamo na prvi sneg tudi malo nižje od 1500 metrov. Obeti so za naslednje dni že kar ugodni in prav zna se zgoditi, da nam pobeli dolino tudi že pred prvim decembrom, ampak to so samo obeti. Če sedaj pogledam skozi okno že ni prav nič zimsko, sploh, ker piha bolj južni veter in so temperature krepko čez 10, ampak se bo očitno tudi to obrnilo. Tako ,da se lepi suhi in dokaj topli jesenski dnevi očitno poslavljajo. No kar se final pusha tiče, mi še do ko...

 bo tole pisanje. Ampak najprej na to kar se mi je zgodilo včeraj na cesti. Torej z malim se peljema iz Zreč proti Konjicam in v rondoju pri Ulipiju (keri veste kje je to veste) pa saj ni važno. V glavnem rondo kjer pride regionalka iz Celja proti Konjicam, kjer je sedaj pač pregovorno gužva, ker se jih veliko izmika še večji, ki je na avtocesti čakam, da se lahko varno vključim v promet, seveda je to včasih malo triki, najprej se je en Čeh zapeljal kr ravno tak da sem že mislu, da bo šel na otok, pol se jih je par probalo temu zapletu nekak izognit, seveda jih pol nekaj pozabi dat žmigavc ko gredo ven in tako, no v glavnem čakam, kaj bo iz te kolobocije in v ogledalu vidim, da nekdo neizmerno krili z rokami za mano, nakar me poskuša celo prehiteti al kar koli že, pa dobro no človek si mislim, daj se umiri a ne vidiš, da je gužva in mi smo tisti, ki jo delamo, kam se ti mudi. No kriljenje in mahanje se nadaljuje, jaz potem speljem v rondo in ker vem, da je takoj za tem stara avtobu...

 bi lahko rekli, sploh glede na to, da je to že četrto leto zapored naša destinacija za dopust ob morju. Čeprav roko na srce bi meni bilj odgovarjal obisk kakega malo bolj severnega dela Evrope v tem času. Kakor koli, ko pa človek išče da bi preživel dopust nekje ob morju pa je Grčija najboljša opcija, ko človek pogleda širšo sliko, sploh glede na to kar ponuja naša sosednja država, ki je za poje pojme pravi raj, vendar ne sedaj v vrhu sezone. V glavnem mi smo se zopet podali na not in to sedaj že v ustaljenem ritmu, prvi dan do Predejan z vmesnim postankom v Leskovcu na obvezne čavape, nato pa drugi dan do cilja. Tudi leto smo si za prvi teden izbrali že preizkušen kamp pod Olimpom in glej ga zlomka, kar nekaj Slovencev je bilo letos v tem kampu, se kar sprašujem, če je šel kateri tja tudi zaradi mojih zapisov v preteklosti. Kakor koli, kamp je odlična destinacija za vse, ki si želijo miru in odmika od gužve, saj je plaža bolj ali maj prazna, razen za vikend, ko pride nekaj vikend...

 je v teh dneh, ko nas je začelo kuhati v dolini prava izbira za pobeg na friš luft. In k sreči nam je ta vikend, ko je v dolini bilo že nad 30 nam uspelo, da smo se lahko umaknili na 1500 metrov višine. Torej v petek popoldan smo nekaj vrgli na roštilj v soboto pa smo pol dneva preživeli v naravi.  Najbolj od vsega kar me je zanimalo je bilo v kolkem času lahko pridem iz Rogle na Lovrenška in nazaj. Na zadnje sem bil tako v tekaškem tempu na tej turi pred dvemi leti, ko sem porabil dobro uro in deset za tja in nazaj. No dve leti za tem, sem ponovil vajo in glej ga zlomka, čeprav dve leti starejši sem porabil dobro minuto več a če računam, da sem moral narediti par obvozov zaradi podrtega drevja na koncu zna bit, da bi na trasi, ki bi bila ista najbrž bil celoten krog celo kako minutko hitrejši. Ampak saj ni važno.  V glavnem za nami je lep vikend preživet na Rogli in prav želim si še vsaj enega v tem poletju.