JAZ IN...

 so že dolgo del neke moje rutine, kar se tiče spremljanja različnih tem iz življenja. Scena pri nas pa je tako močna, da tudi po najboljši volji ne moreš spremljati vsega kar te zanima in tako je kar težko najti čas za vse dobre podkaste, ki nastajajo iz tedna v teden. Za začetek pa samo mali pregled vsega, kar imam trenutno za nujno poslušanje. Tokrat bom poskušal pregleda narediti po tematskih sklopih. Najprej podkasti o športu: Ofsajd , podkast o nogometu slovenskem, ko t reče Jaša v napovedniku, res odličen podkast o nogometu in ga ne zamudim nikoli, potem je tu še tekaški podkast Zagret za tek , ki je še bolj na začetku a je štartal na polno s svojimi gosti in tekaškimi temami. Potem je tu SOS odmev , ki nastaja v produkciji nacionalnega radia in je prav tako vreden poslušanja. No če ostane kaj časa pa poslušam še Tajno društvo OFC  in Žoga je okrogla , pa še večerov Polcajt . Gremo naprej, o politiki oz. komentarju o političnem dogajanju je samo en in edini in ti je LDGD , tudi

 in sicer, na dolgu sem imel še zadnjega Vrenkota, šlo je za drugo knjigo v vrsti z naslovom Retrospektiva, po kateri je že bila posneta nadaljevanka. Kot vse ostale tudi ta vredna časa, da se človek sproti ob branju, sploh če ti sedejo kriminalke. No naslednja pa je še ena od Daniela Silve, zopet še ena v serijo njegovih vohunk z Gabrielom Alonom v glavni vlogi. Knjiga me ni tako navdušila kot prejšnja a je še vseeno spodobno branje, tako, da tudi ta za vse, ki imate radi tak žanr bo kar v redu izbira. Spojlat vsebina pa itak nima smisla, tako da koga zanima knjigo v roke...                                                                       vir: bukla                                                              vir: emka.si

 ali ne cepiti se, to je sedaj vprašanje... Torej ravno sem prebral članek kako se pripravljajo države pred pričetkom turistične sezone, kakšen bodo zahteve in kaj vse nas čaka. Na hitro lahko strnemo v enem stavku, čaka nas nesproščen dopust z veliko dodatnimi stroški. O predvidenih ukrepih najbolj obljudenih turističnih držav je nekaj napisanega TU . Ko sem takole na brzino preletel, bo za večino držav obvezno neko potrdilo ali bo to test ali potrdilo o prebolelosti ali pa potrdilo o cepljenju. Kakor koli že bo potrebno spoštovati tudi stroge ukrepa, no vsaj tako predvidevam ali pa bo tako kot je bilo lani, ko se je poleti kratko malo na vse skupaj pozabilo, ker pač je virus z nami vred očitno šel počivat. No vsi vemo, da pač temi ni blo tako, pač se ni tolk testiralo in če se ne testira veliko potem tud ne more bit veliko okužb in to je to Ampak pri meni se pojavi druga dilema, očitno bodo po vsem prebranem najbolje skozi prišli prebolevniki ali pa cepljenci in ravno pri slednjih se

 so v veljavi v teh dneh in, ko smo bili že vsi prepričani, da nas več ne more nič presenetiti, so tu nove anomalije. Tokrat najbolj izstopa "popoln" lokdaun v katerem je vse odprto razen šole, pa seveda športnih tekmovanj, da crkneš od smeha. Ampak tokratni zapis bo šel malo v drugo smer. Torej sedaj smo prišli do točke, ko je za prehod regij med lokdaunom potreben negativen PRC test, ki ni starejši od 48 ur, ali dokazilo o cepljenju ali pa potrdilo, da ste preboleli COVID. Uradna verzija iz spletne strani NIJZ: Prehajanje med statističnimi regijami  je ob upoštevanju priporočil NIJZ  dovoljeno tudi posamezniku , ki predloži: negativni rezultat testa PCR test, ki ni starejši od 48 ur od odvzema brisa in je opravljen v državi članici Evropske unije ali državi članici schengenskega območja, potrdilo o pozitivnem rezultatu testa PCR, ki je starejši od 21 dni, vendar ni starejši od šest mesecev ali potrdilo zdravnika, da je prebolel COVID-19 in od začetka simptomov ni minilo več

 je reku slabše ne more bit, optimist pa je reko, oja lahko je. V tem stilu gremo mi zopet v "lokdaun", ki je teko nujn, da ga začnemo šele čez 3 dni po napovedi.  Torej zastraševanje ljudi, zapiranje in omejevanje je modus operandi v teh časih in, ko vsi govorijo kako je virus nevaren, in kako moramo biti solidarni drug do drugega, kot prvi in najbolj pomemben ukrep zaprejo šole. Ko smo pred časom le dočakali odprtje šol in vrtcev, so vsi naši "strokovnjaki" poudarjali, da v bodoče se bodo te ustanove zaprle zadnje, a glej ga zlomka, ta isti strokovnjaki so z lahkoto zopet najprej zaprli šole in vrtce. Za primerjavo v teh nekaj tednih, ko so šole ponovno zaprte ni niti en razred bil v karanteni zaradi okužbe na šoli kamor hodita naša mulca, pri nas na delovnem mestu se je polovica ljudi okužila v parih tednih in to na delovnem mestu, poudarjam polovica nas vseh... Da bo absurd še večji, bomo omejitve za malenkost sprostili ob prihajajočih farških praznikih, ker pač

 v teh časih to res ni težko biti. Vrednote so se itak že zdavnaj popolnoma spremenile, ker če bi bilo vsaj nekaj moralnih norm bi sedaj vsi, ki imajo to možnost bili doma in pač po najboljših močeh naredili vse, da bi lahko funkcionirali od doma. Pri tem mislim na delo od doma, ki je v tem času za mnogokaterega popolnoma izvedljivo. To lahko povem iz prve roke, Tatjana je v tem pandemskem času, sploh od začetka drugega vala naprej doma in dela od doma. Ne bom sicer sedaj problematiziral tega, da jaz sedaj nimam mira ko pridem iz nočne ali pa tudi, ko sem doma med tednom, saj non stop sestankuje in ti sestanki niso nekaj kar bi bilo na takem glasovnem nivoju, da bi se dalo zraven brat knjige, ampak tak pač je. Druga pesem pa je delo tam, kjer se obračunavajo famozni "korona" dodatki, tam opa vidimo ne samo, da eni delajo skoz na delovnem mestu, pač pa smo lahko pred kratkim v tarči ugotovili, da so eni sposobni delati 400 ur na mesec in za to dobivati rekordne zneske. Najbrž

 in to pomeni, da je spet na vrsti Daniel Silva s svojim junakom Gabrielom Allonom, napisanih je že 20 romanov z tem junakom a so v slovenščino prevedeni samo trije, oziroma na Cobiss-u se da izposoditi štiri, ostale so v angleščini.  Jaz sem do sedaj predelal tri od tega dve v slovenščini in eno v angleščini, in četrto imam ravno v delu. V glavnem knjige so berljive in bralca kar potegnejo v sebe, bi pa bilo po moje kar pametno knjige prebrati po vrsti, seveda pa se jaz tudi v tem primeru tega ne držim.                                                                    slike vir emka.si

 je pregovorno daleč najbolj pester, zima se še po hribih ni poslovila, še več, obilno je še nasnežilo par dni nazaj, dolina se počasi spogleduje s pomladjo in vse to je razlog za to, da je marec športno najbolj pester. Torej poleg premetavanja kettlebela, in teka, sem se par krat že usedel na kolo, poleg tega pa me Rogla še vedno vleče na sneg, ki je odličen v tem obdobju, tako, da se tja odpeljem po nočni, če le ni preveč naporna. Sem pa malenkost spremenil način, tako enkrat na teden naredim kombinacijo kettlebela in teka, vsakega po dobre pol ure, ostalo pa po starem, vsaj dvakrat 10 s copati, kolo odvisno od vremena prav tako tudi na sneg.  Pa še nekaj slikovnega materiala.

ne cepiti se je sedaj vprašanje. In takoj na začetku naj pojasnim, da jaz nisem noben anticepilec ali kaj podobnega, prej nasprotno, zagovarjam cepljenje s cepivi, ki so preizkušena in, ki zagotavljajo imunost za premnoge bolezni, ki so bile v preteklosti še veliko hujše kot je sedaj Covid19.  V čem je torej težava? Jaz jo vidim predvsem v tem, da gre pri koroni predvsem za bolezen, ki je res kar močno nalezljiva a roko na srce le v manjši meri lahko resno ogrozi zdravje normalnemu zdravemu človeku in prav je, da se na to ne pozablja. Zato je v prvi vrsti precepiti predvsem ljudi, ki spadajo v kategorijo ljudi, ki bi jim lahko ta virus močno poslabšal zdravstveno stanje ali pa bi lahko zaradi njega celo umrli. No pa tudi tu bi bilo prav, da to počnemo s cepivi, ki so dokazano vari in učinkoviti.  Na tej točki pa se pojavi cepivo Astrazeneca pri katerem po poročanju po svetu kar redno prihaja do zapletov in do začasnih ali pa celo kar dalj trajajočih zaustavitvah pri uporabi. Nekaj o te

 iz serije knjig Prvi zakon. Ko sem iskal za nazaj sem videl, da sem prvo prebral leta 2017, potem o drugi nisem nič zapisal, no sedaj sem prebral še zadnjo... Dejstvo je, da je vsebina povezana in dokaj zapletena in bi za tako vrsto zgodb bilo daleč najbolj, da se prebere v krajšem časovnem razmaku, tako, da sedaj, ko so vse tri knjige na voljo priporočam branje vsem, ki jih zanima tematika, ki zgodovinsko sega v davne čase, ko so v svetu vladali vitez in magi. Torej za vse, ki se radi podajo v fantazijski svet poln spletk, vojn in magičnih stvari priporočam.                                                                 vir: mladinska.com                                                                      

 je rekla Tatjana. No ne glih, je pa res, da sem kupu gramofon. Roko na srce, doma do sedaj razen malega radia in pa seveda TVja nismo imeli kakih ekstra akustičnih naprav, tako, da smo muziko pač vrteli na TVju preko youtuba. Me je pa malo nazaj prešinilo, da pa bi mogoče lahko meli nekaj za predvajanje muzike in tako sem prišel na idejo za gramofon. po prvem neuspešnem naročilu pa je sedaj le uspel nakup preko amazona. Roko na srce nisem dal neko premoženje za napravo a moram rečt, da sploh ne špila slabo. No kar se tiče nakupa plošč, pa bo po moje najbolje kar ostati pri nakupu novih, sicer ima v Bukvarni na Koroški lepo izbiro rabljenih a so, kot sem lahko ugotovil z nakupom dveh v zelo slabem stanju, no mogoče najdem kje kaj boljšega tudi rabljenega. Pač počasi bomo sedaj večali zbirko plat, tako, da bo za vsak okus doma nekaj. Če pa se komu kaj valja doma pa me komot pocuka.

 je za nami in ko sem prebral skoraj vse knjige izdane do sedaj (razen ene) sem prav z zanimanjem pogledal tudi prvih šest delov serije .  Kljub kritikam glede govora, saj so eni skoz navijali za mariborščino se je meni zdelo čisto vredu, da se je v seriji govorilo kot se je, ker itak ne igrajo samo Štajerci in pol ko bi eden malo napačno kaj zavil pa bi blo spet vse narobe.  Na kratko, serija čist OK z dobrimi posnetki z dobrimi dialogi, sicer zgodbe malo prilagojene za TV format a nič kar bi bilo moteče, tako, da z veseljem čakam na nadaljnje ekranizacije Demšarjevih knjig.                                                                  vir: rtvslo.si

že tradicionalno preživljamo na Rogli in tudi tokrat ni bilo nič drugače. Imamo pač srečo, da imamo "svoj" apartma in smo tako preživeli teden dni v obilju snega in z občasnim občutkom, da imamo del narave resnično samo zase, čemur je v veliki večini pripomoglo dejstvo, da so korona ukrepi temeljito zarezali tudi v zimski turizem. Kakor koli mi smo se naužili sonca, snega, mraza, se nasmučali, natekli na smučeh in nahodili, ter malo odklopili od vsakdana, predvsem pa naredili veliko tako za dobro fizično in psihično počutje. Nima pa smisla komentirati vseh nebuloznih ukrepov, ki jih morajo izvajati upravljavci smučišč, ker bi bilo tako nesmiselno, kot so sami ukrepi

 a tokrat zapakiran v platnice. Gre za novo knjigo Tadeja Goloba.  Saj vem, da za vsako rečem, da je boljša kot prejšnja, ampak ta pa je nekaj posebnega. Ne samo, da je avtor uspel v rekordnem času vpeti aktualno dogajanje in bo knjiga v bistvu nekako tudi dokaj verodostojen dokument o dogajanju med epidemijo korone, še več lepo postavi ogledalo družbi, ki v trenutnih razmerah ne doživlja samo pretresov zaradi zdravstvene situacije, pač pa so ti vidni tudi zaradi politične situacije. Čeprav naj bi bila knjiga fikcija, oz. njena zgodba, pa je žal v marsičem še kako resnična. Zgodba je zopet več kot napeta a ne gre samo za glavno zgodbo pač pa tudi za stransko dogajanje, in pa dialogi, ki so res odlični in bralna prav nasmejijo, upam samo, da bodo vsaj nekaj tega prenesli tudi na ekrane, kjer se nedvomno ta knjiga bo našla.                                                                         vir: goga.si

 so bili tema na podkastu Marka Robleka Zagret za tek . Med vsemi, enimi skoraj neverjetnimi nizi, kjer tekači neprekinjeno tečejo 50 plus let , se najde tudi veliko Slovencev, ki tek prakticirajo vsak dan. Med moškimi je zmagovalec Gregor Baš , ki teče vsak dan od oktobra 2008, res impresivno. No, da se pohvalim, enkrat sem tudi jaz s njim odtekel eno turo. Kar se mene tiče sem svoj čas tekel ogromno, številke so se med leti 2008 in 2012 vrtele od nekaj čez 4400 kilometrov pa vse do rekordnih 7167 kilometrov v letu 2010. Res pa je, da je bil vmes kak dan ko nisem tekle, ni jih bilo veliko bili so pa. Še bolj res pa je, da nisem imel nikoli v glavi to, da bi mi bil cilj teči vsak dan. Sem pa nato predvsem zaradi poškodb od leta 2013 tek skoraj opustil, do lani, ko pa sem si zadal, da grem tečt vsaj dvakrat na teden in nekako pretečem v letu okoli 1000 kilometrov. To mi je uspelo z lahkoto in tako s tem nadaljujem tudi letos. Je pa pri meni v igir drugi niz in sicer bo počas minilo štir

 in  to kako, sploh pri nas na delovnem mestu razkužujemo, kaj razkužujemo polivamo razkužila po mizah, po tipkovnicah, po miškah, po telefonih, stolih in ne vem čem še vse. Vse lepo in prav a ko pogledamo statistiko okuženih pri nas na delovnih mestih, pa ajde ne bom reku da smo prvi, ker točne statistike nimam, je pa dejstvo, da smo v vrhu. Saj je vedno prišlo do okužbe vseh v izmeni ali skoraj vseh, ki so bili v celodnevnem stiku. Torej kar se tiče razkuževanja je zadeva jasna, stvar je pač bolj ko ne neučinkovita in ne preprečuje, da se nebi okužili, ko se zadržujemo v manjših prostorih dalj časa. No pa, da ne bo spet samo neko jamranje, dajmo še kaj bolj vzpodbudnega. Otroci do tretjega razreda so nazaj v šolah, tako veselje je videti redkokdaj, pa verjamem, da je vesel tudi marsikateri starš, ki so bo lahko malo razbremenil. No skupaj z otroci se tudi ostale stvari počasi normalizirajo, če ne po drugem se to vidi po količini prometa zjutraj v mestu, tako, da kakor koli da je ljud

 

 točno od tam kjer smo končali. S pandemičnim filingom dalje, šola od doma, delo od doma, ukrepi v takih in drugačnih oblikah, vse to in še več, kar nas še mogoče čaka v prihodnosti. Napovedi namreč niso rožnate. Ampak tokrat bomo nadaljevali s športom. Tudi tu smo nadaljujem točno tam kjer sem lani zaključil. Malo je grenkega priokusa, ker pač ni možno smučat, kar je po svoje kar absurd, ampak tud to bomo pustili ob strani. Torej tempo je isti, kot sem si ga zastavil lani, dva teka na teden, ostalo pa vadba z utežmi ali kettlebelom, pa še nekaj teka na smučeh dokler je sneg in so urejene proge. Je pa razveseljivo letos, da so se znova potrudili na Arehu in s pomočjo donacij začeli urejati progo, no nekaj malega sem prispeval tudi sam, ker pač bom z veseljem progo koristil če bo le čas dopuščal. Torej tud kaka dobra novica v teh časih. Na koncu pa še mogoče misel ali dve o gibanju na splošno. Danes sem zjutraj med tekom poslušal zadnji podkast Zagret za tek, kjer je Marko z gostjo Andr

 in še marsikaj od tega so čustva, ki se v teh časih pojavljajo med ljudmi. To so časi, ki v ljudeh povzročajo tesnobo, občutek nemoči in splošno nelagodje, to so časi, ki ljudi hote ali nehote odtujujejo in jih od tega, da so socialna bitja hočejo spraviti na nivo odtujenosti. Vse to bo še bolj poglobilo razlike med ljudmi, med revnimi in bogatimi, med bolj in manj izobraženimi in kot je v zadnjem času tako popularno med levimi in desnimi. Živimo v posebnih časih, ki jih ne zaznamuje samo epidemija pač pa jih zaznamujejo tudi razna s tako ali drugačno politiko podrta gibanja. Vse več je nestrpnosti vse več je sovraštva, kar je v bistvu po godu oblastnikom, ki jim v bistvu tako stanje ustreza in jim v bistvu pomaga biti na oblasti. Še bolj to pride do izraza ob metanju t.i. "bombic" na raznih omrežjih on katerih se nato trgajo iz vseh strani, med tem pa se lahko v ozadju teh prepirov naredi marsikaj, kot na primer kaka hitra menjava v vodstvu kakega javnega podjetja ali sprej

 ko si enkrat na oblasti res mora biti nekaj posebnega, zdaj bi mal v hecu reku, da bi to lahk vprašal ženo, ker pač ona je doma na oblasti. A pustimo zdaj šale, ker to kar se dogaja še malo ni smešno, sploh tale vdor včeraj v kongres v ZDA ni niti malo smešen, prav nasprotno za nekatere se je končal prav tragično in to s smrtjo. Vse to podpihovanje sedaj že lahko rečemo bivšega predsednika Trumpa je povzročilo ravno to, da so njegovi podporniki vdrli v senat, kar je imelo za posledico tudi nekaj smrtnih žrtev. Na tem mestu nočem ugibati, kaj bi bilo, če bi pri nas prišlo še do bolj intenzivnega podpihovanje določenih oblastnikov ob morebitni predaji oblasti... Če kaj pa leto nadaljujemo v istem tempu negotovosti in nekonsistentnem spreminjajo odlokov, ki nam na vse načine poskušajo omejevati vsemogoče. Torej, ko so prejšnji teden sprejeli odlok o obveznem testiranju ljudi na smučiščih, kar je bilo v bistvu neizvedljivo, pa so včeraj zopet sprejeli odlok s katerim se smučišča spet zapi

  ki ga lahko z eno besedo kaotično je pri koncu. Leto, ki bo zaznamovalo še generacije zanamcev in to v večih stvareh. Ampak o tem je bilo zapisanega že na teh straneh obilo stvari in je skoraj že nesmiselno še naprej razglabljati.  Kar se naše familije tiče smo vzeli stvari nekako po svoje, pač smo se prilagodili trenutnim razmeram, stvari, ki se nam zdijo smiselne smo prevzeli, stvari, ki se nam zdijo butaste pač ignoriramo. Če na kratko povzamem smo se pač prilagodili in furamo trenutno situacijo brez večjih težav. Tudi kar se zdravja tiče smo za enkrat na varni strani, sigurno veliko k temu pripomore tudi to, da smo konstantno v gibanju, skrbimo za to, da smo vsi telesno aktivni, veliko pa pripomore k temu tudi to, da se ne obremenjujemo s stvarmi na katere tako ali tako nimamo vpliva. V bistvu pod črto za nas je bilo leto čisto v redu in nas k sreči ni prizadejalo v negativnem smislu, tako, da tako pod črto smo lahko čisto zadovoljni. Lahko pa na tem mestu mogoče lahko dam komu k