Preskoči na glavno vsebino

Objave

Prikaz objav, dodanih na 2018

Ni samo Pohorje

tisto, ki ga letos napadam z gorcem. Namreč sem se opogumil in se podal še na drugo stran Drave in začel raziskovat hribčke še na tej strani. Je kar malo žalostno, da sem že 10 let v Mariboru pa še nič kaj ne poznam teh koncev, no sedaj bo drugače, saj sem najmanj enkrat na teden v teh koncih in malo raziskujem. 
Pravzaprav je prav zanimivo, da niti ne rabiš z mesta pa lahko že kolesariš po hribčkih, namreč vzpon na Piramido in nato od tam naprej proti Ribniškemu selu ponuja kar lepo vožnjo z gorskim kolesom in tudi kar nekaj makadama.  Nato naprej do Kamnice in nato lahko iz dveh smeri do Urbana, do katerega je tudi kar lep breg in se pulz pošteno dvigne, pa nato nekaj spusta in zopet gor do Gaja pa od tam do koče na Tojzlu. Nato pa povratek in zopet spust in, če še ni zadosti še vzpon na Žavcarja. Varjant je kar nekaj, no vsaj tistih, ki sem jih jaz do sedaj prevozil, pa še imam nekaj rezerv. 
V glavnem ponavadi si vzamem dve urce časa in vedno mi uspe naredit čez jurja višincev, j…

Spet nekaj iz Skandinavije

tokrat iz Islandije, 10 delov, nadaljevanka Trapped v angleškem prevodu. Glih berem, da najbolj popularna nadaljevana na Islandiji. Tud meni se zdi vredna ogleda, zato se je našla na tem seznamu. Mogoč sem malo pristranski, ker se pač nikoli ne naveličam lepot severa, ampak ne gre samo zato, res je vredna ogleda, krimič , ki se počasi in lepo razvija in to v mestecu, kjer vsi vsakega poznajo. Torej, če vam včasih prija kaka urica za sprostitev, potem je to prava nadaljevanka za vas. Aja pa še nekaj, TU je novica o tem, da prihaja tudi druga sezona, nekje v zimi 2018/19.

vir: IMDB

Počitnice mode

počasi preklapljamo. In, ker so ti poletni dnevi še posebej ko je taka sparina, kot je zadnjih nekaj dni v bistvu taki, ko si želimo, da čim prej minejo, se zato tudi nič pametnega ne dogaja. Lahk bi rekli v stilu "kuča posos, poso kuča". 
Pa, ker ni kaj pametnega rahla obnova športnih aktivnosti v tej pomladi. Kolesa obratujejo na polno, kot se za ta cajt spodobi, kilometrina je že krepko čez 2 jurja, kar se tiče teka, sem padu zdaj na bolj 1 krat tedensko, kaj pa naj, če pa je bolje na kolesu, ampak enkrat tedensko pa ziher grem laufat. Kettlebelli pa standardno, pred tekom pa še bodiweit. Torej migamo po planu, edino kar bi blo dobrodošlo, je kakih pet kil manj, pol pa bi blo super. Mogoč tud to z mal discipline rata.
Tako, drgač pa nič posebnega, druga polovica bo namenjena prvemu dopustu na morju, vsi že komaj čakamo pravega odklopa in se veselimo Dalmacije. 
Edino omembe vredno kar mi je uspelo, da sem nabral lep pisker gozdnih jagod, ki so zame edine prave jagode. Te…

Po petih letih

sma pa letos s Tatjano rekla, da grema spet malo odlaufat "uradno" en tek in ker je 21 km malo preveč, 5,5 mal premal, je 10 km ravno prava razdalja za to kolk pač tečemo. Nekih posebnih ciljev ni bilo, tak recimo prit pod uro v cilj, no Tatjana si je želela pod 55 minut, na koncu pa je šlo kar spodobnih 52:23, kar sploh ni tak slabo glede na to, da pač tečemo samo mal tu pa tam, da pač presekamo med kakimi drugimi treningi. Glede na to, da ni blo pretiranega trpljenja bo mogoče naslednji pa že pod 50 minut.

Še dve knjigi

najprej Jo Nesbo, nesporni kralj skandinavske kriminalke in, ker ne vem točno katero sem že prebral in katero ne je bila tokrat na sporedu zgoda z naslovom Ščurki. Harry je tokrat v Bankoku, kjer je na sledi morilcu veleposlanika.


Če je prav klasični krimič, a je druga popolno nasprotje, gre za preplet zgodbe 100 letnika, ki je za 100-i rojstni dan splezal skozi okno in odšel malo v svet. V bistvu spoznamo, da je to le še ena od avantur glavnega junaka. Knjiga ponuja lahkotno branje, ki bralca zabava z zgodbo, ki se dogaja v sedanjiku in drugim delom, ki opisuje prigode glavnega junaka skozi življenje in te so nad vse zanimive in tako neverjetne, da bi v bistvu lahko bile resnične.


Ena za res. druga za hec

bi se lahko reklo tema dvema knjigama.
Prva zahteva popolno koncentracijo bralca, ker z veliko hitrostjo preklaplja med kraji in časi in te lahko na trenutke zmede, če nisi skoz pri stvari. Aja, skor sme pozabil, gre za knjigo Plavalec. Gre za zgodbo, ki se prepleta v preteklosti in sedanjosti, o zgodbi o vohunih včasih in sedaj. Knjiga, ki te skoz drži v napetosti. Vredna časa in koncentracije.

Naslednja pa spada v štanc produkcijo ameriških kriminalk, a še vedno tako dobra, da se z njo splača krajšat čas med čakanjem na kako knjigo, ki jo imam rezervirano. Vsaj tako jaz delam, vedno imam na zalogi kako knjigo tako za vmes ko čakam na kako drugo. No govorim o tretjem delu nadaljevanke o FBI agentki Smoky Barett. Knjiga z naslovom Temna stran nas zopet popelje na lov za serijskim morilcem, več pa pustim bralcu...


Avtodom trip

je za nami. In najprej rezultat, čist na kratko, fina izkušnja, ki jo bomo še ponovili.
Ampak, da se vrnemo na začetek. Ko smo dobili vabilo, da se udeležimo konfirmacije, to je podobno birmi, samo, da je to v evangeličanski cerkvi. No v glavnem, ko smo izvedeli, da gremo v Stuttgart je padla odločitev, da gremo z avtodomom. Pot je treba nekako prevozit v vsakem primeru, se nam je pa zdelo, da je mogoče to glih prava destinacija, da probamo kako nam bo. 
V planu smo imeli potep od sobote, do torka zvečer a smo jo morali zaradi vračila avtodom že v torek dopoldan malo prilagoditi in bo pač Salzburg ostal za kdaj drugič. Drugače pa smo začrtali pot preko Karavank v Avstrijo do Salzburga, nato pa zavoj do Bertesgadna in ogled Orlovega gnezda.
Seveda, pa se ninsmo mogli včakati, da si naredimo prvo malico, ki je bila že v Lescah.

Žal smo po napornem vzponu do parkirišča, ki je pravi preizkus za mašino, saj je na enih delih kar 24 % ugotovili, da je možen ogled šele maja in tako smo se sp…

Ne rabiš velik

da spoznaš kaj novega. Mi smo včeraj šli mal po Prlekiji, torej slabo urco od doma in že smo spoznali kar nekaj novih krajev. Prvo smo se odpeljali do Puchovega muzeja v Juršincih. Sicer se uradno odpre šele s 1. majem a smo prišli ravno na čistilno akcijo in so nam prijazno razkazali zbirko, ki je bila cela na kupu zložena pred muzejem, pogledali smo si tudi film o Puhu in izvedeli nekaj novega.
Evo s takim sem se še jaz vozil v svoji mladosti.


Pol smo se odpravili na Ptuj v Mehiško, najboljša restavracija za nas, ki imajo otroke, tolk igral še nisem vido na kupu za mularijo, pa tudi hrana je odlična tako, da priporočam vsem, ki hočejo kljub temu, da gredo z mladino na kosilo met malo mira.
No potem pa v center Ptuja in pohod na grad, ki je res lepo ohranjen, sicer smo ogled zbirke izpustili, smo si pa ogledali okolico in uživali v lepem razgledu na Ptuj.
En selfi na poti na grad.


Grajsko dvorišče.


Sicer smo imeli v planu še Ptujsko morje a smo bili preveč utrujeni in smo to prihran…

Začaran krog

al kaj pa vem, kako bi temu lahko rekel. Že dolgo razmišljam o tem in očitno spadam v tisto manjšino, ki jo je težko zastopit. Gre namreč za to, da pač meni denar še zdaleč ni najpomembnejša stvar na svetu. Pa da ne bo pomote, seveda se zavedam in to še kako, da pač brez njega pač ne gre zato pa tud že več kot 25 let hodim nekam, da si zaslužim vsakomesečno plačo, da lahko vzdržujem sebe in družino. Ampak v čem je štos, gre za to, da sem čisto zadovoljen, če lahko dostojno živim s tem kar imam in v tem se pravi, da ne životarim a ob enem ne pičim nekega luksuza, ker pač mi to ne pomeni kaj dosti. Ne rabim super avta, če naš sedem let star avto služi namenu, ne rabim ogromne bajte ali stanovanja, če nam je 70 kvadratov zadost, ne rabim hodit na dopust na Karibe, če je Hrvaška za nas super in še bi lahko našteval. Z eno besedo nisem neki materialist in mi je zato včasih težko zastopit nekoga, ki bi lahko šel v penzijo pa ne gre, ker plačuje še ne vem kak kredit za bajto ali pa še kaj b…

Dve plus dva

najprej dve knjigi, ki sem ju prebral, gre v bistvu za nadaljevanki, kriminalke v katerih je glavna junakinja FBI agentka. V prvi knjigi spoznamo njeno zgodbo, ki se prepleta z reševanjem primera. Druga, ki je po mojem mnenju celo boljša od prve, je napisana kot zgodba v zgodbi in spet rešuje primer. Vsekakor priporočam v branje vsem, ki jih pritegnejo kriminalne zgodbe. Obstajajo še tri knjige o agentki Smoky Barett, no za začetek pa prvi dve Senčni mož in Obraz smrti. Opis vseh knjig najdete TU.
Potem pa še dve nadaljevanki, prva je Seven seconds, zgodba, ki najbrž v Ameriki ne bo nikoli zastarala. Zgodba o belcih in črncih, o policijskem nasilju in o iskanju pravice. Zgodba mogoče že malo prežvečena a sama serija dobro posneta z zanimivimi liki, katerih zgodba se prepleta z glano zgodbo.


Druga nadaljevanka ali bolje rečeno prva sezona pa je Counterpart. Zanimivo zapeljana špijunska zgodba o dveh vzporednih svetovih v katerih ima vsak svoje dvojnika. Zanimivo zapeljana znanstvenofa…

22.3.

na Rogli ob malo čez 8 zjutraj -8 stopinj, snega meter in pol z lahkoto. Ne vem, kdaj je bilo tako vreme ob takem času. Ni kaj druga kot vzet smuče in še naredit par kilometrov.

Mislim, da slika pove več kot dovolj.


Imam pa še eno sliko, ki pa ni tako prijetna, to je slika moje zakalcinirane tetive. Sicer sem prijavljen na operacijo a bom poskušal še s kako fizioterapijo z udarnimi valovi, glede operacije pa bom še premislil. No imam leto in pol časa za razmišljanje, glede na to kake so čakalne dobe v našem zdravstvu.


Tokrat pa Japonski

avtor ali bolje rečeno avtorica, kar je precejšen odmik od dosedanjih Skandinavcev, ki jih po večini prebiram v zadnjem času. No pa zaradi tega nič manj zanimiva knjiga, ki poleg napete zgodbe ponuja tudi malenkostni vpogled v življenje Japoncev, ki je nam manj znano in se kar razlikuje od našega.

Knjiga ponuja zanimivo in napeto zgodbo, ki opisuje življenje štirih žensk katerih skupna točka je delo v nočni izmeni, kmalu pa jih združi še nekaj...


Nekaj sprememb

sem naredil pri svojih treningih. In sicer bom dneve, ko bom šel tečt in do sedaj mi uspeva, da grem dvakrat na teden, no v glavnem te dni bom dodal vadbo samo z lastno težo in bom ketlbele pustil pri miru. Je pa res, da zimi kar ni videti konca in čeglih sem bil ta teden dvakrat na kolesu pa bo zgleda glede na ponoven sneg in mraz kolo spet za kak teden ostalo v kleti. No smo pa stavkovni dan z otrokoma izkoristili za smučarijo na Rogli, kjer je snega več kot dovolj in dokler bodo temperature še bolj zimske bomo še izkoristili kak dan na snegu. Tak, da drug teden še sledi kakšna slika z Rogle.




-18

danes kaže toplomer ali bolje rečeno mrazomer. Zima je letos tudi v dolini taka, kot je treba. Skoraj cel teden je po malem snežilo in tako po moje nasnežilo okoli pol metra snega v Mariboru, kar je po moje kar lepa količina. Men je super, sicer se je treba malo prilagodit razmeram a ni sile, pač malo dlje časa traja pot kake druge panike pa ni.
Kar se tiče športnih aktivnosti je kljub veliki količini snega tek na smučeh malo ob strani, je pač treba počakat, da se stanje umiri, no ampak danes popoldan bom šel mal pogledat kako je stanje na Rogli. Sem pa vesel, da mi uspeva it dvakrat na teden odtečt en krog, kar je za enkrat okoli 8 kilometrov, včasih malo več, drugič malo manj. A mi gre dobro, tud tetiva ne protestira preveč. Z kilometrino sem že na tretini vseh tekov, ki sem jih odtehel skozi celo leto lani, pa tudi tempo je kar ok, čeglih se z njim preveč ne obremenjujem. Drugače pa stalnica kettlebeli in TRX ter ostale vaje, ki jih pridno delam. Ko sem zadnjič takole malo preraču…

Nisem še 45

pa razmišljam o tem kako bi se čim prej spravu v penzijo. Ja in vem, da to ni prav, še bolj pa vem, da nisem edini, ki tako razmišlja. Zakaj je tako pa je razlogov kar veliko.
Pa, da začnem malo na drugem koncu. Zadnjič sem poslušal podcast Vroči mikrofon in v njem je bila debata o staranju delovne sile in o tem, da je vedno večji delež starih zaposlenih, pa tudi o tem, kako so starejši težko zaposljivi pa čeprav so zdravi, šolani in polni delovnih izkušenj. 
A kaj staro populacijo in pa tudi mlajšo sili k čimprejšnji upokojitvi? Razlogov je veliko a, da ne govorim nekaj na pamet bom poskusil opisati, kako je tam kjer delam jaz. Kaj so razlogi zaradi katerih že sedaj razmišljam o tem, da bi se čim prej spravu v penzijo.
Delam delo na katerem sem pogosto izpostavljen različnim vplivom, naprimer vremenskim ali sem recimo v stiku z ljudmi, ki največkrat potrebujejo pomoč in so v nekakšni krizi, situacije v katerih sem jih je nemogoče v naprej predvideti, v glavnem kup stvari je za kater…

Prava moč

zime se šele kaže in za to za vse tiste, ki niste preveč navdušeni nad snegom in vas ne vleče preveč ven, dve novi no bolje rečeno ena nova in eno nadaljevanje.
Prva, ki ima zanimivo vsebino in jo bi priporočal je nadaljevanka Counterpart, zanimiv preplet znanstvene fantastike in vohunske zgodbe, da se zgodba dogaja v paralelnih svetovih, bo najbrž dovolj, da koga pritegne, da si zadevo ogleda.
Druga pa je že peta sezona Homelanda, ki se je vmes malo izgubil a je bila prejšnja sezona spet kar za pogledat, bomo videli kaj bo prinesla peta. Prva dva dela zgledata obetavno.
No pa še na brzino ena knjiga, tokrat spet Skandinavska. Krimič Mesto kozarcev, kot vsi iz tega dela Evrope ne razočara, za vse tiste, ki se vam ne ljubi gledat TV in bolj uživate ob knjigah. Zgodba se začne ob najdbi trupla a poleg samega raziskovanja dobimo še osebno zgodbo glavnega junaka, ki ima poleg dela tudi zasebno življenje, ki je ve prej kot nezakomplicirano.

Slovo

je vedno težko, ko pa vem, da je to slovo zadnje in za vedno mi je še toliko težje.
V teh dneh se poslavljamo od Stare mame in hudo mi je pri srcu ob enem pa sem srečen, saj mi bo ostalo veliko lepih spominov, spominov, ki me vežejo na najlepši del življenja, na moje otroštvo. Veliko krat je bila prav ona tista, ki sem jo zjutraj prvo videl, ko naju je s sestro zbijala, da nisva zamudila šole in velikokrat tudi prva, ki sem jo doma videl spet, ko sem se vrnil s šole. Bila je tista, ki se poskrbela, da nisva bila lačna in žejna, predvsem pa, da sva imela varstvo do prihoda staršev iz službe. Nepozabne so dišeče štručke kruha, ki sva jih bila vedno deležna, ko se je pekel kruh in pa topla krušna peč na kateri smo se tako radi pogreli. Zdaj bi lahko pisal cel dan, ker misli mi kar vrejejo na dan, toliko je tega.
Vem, da si v najlepšem delu nebes in da gledaš na nas, naj to ne bo zbogom, ampak nasvidenje, saj vem, da se nekoč ko bo prišel čas ponovno vidimo.

Hoka Clifton 3

so novi copati, ki sem si jih kupil za tek. Je že res, da so moje silne kilometrine že zdavnaj zgodovina a, kot rečeno grem vsaj enkrat pa le tečt na teden in zato mi pač pripadajo vsake tolko tud kaki novi copati za tek
Tokrat sem se odločil, da sprobam z HOKA Clifton 3. Sicer nisem ravno popolnoma seznanjen z trendi in modnimi muhami v teku. Je pa ta copat odmik od minimalističnih copatov, ki so se propagirali v preteklosti. Debel podplat in blaženje a samo 5 mm padec med peto in prsti, to je na grobo opis copata.
Če pa začnem na začetku, pa sem mislu, da so mi poslali prazno škatlo, ko sem jo prijel. Najbrž malo tudi za to, ker slike dajejo občutek, da bo to neka tako težkega kot cokle pa je realnost taka, da so to eni lažjih copat kar sem jih do sedaj obul. Pretekel sem tudi prvi krogec z njimi, dobrih 8 kilometrov in občutek res fajn. Copati mehki a ni tako, da bi se kar pogrezali, kot sem si mislil, da se bodo. 
Glede na kilometrino, ki jo jaz delam zdaj me bodo zdržali par let…

Pet dni

na Rogli smo spet lepo izkoristili, za vse sorte dejavnosti na snegu, od sankanja, smučanja in teka na smučeh. Sem kar malo crknjen po takem dopustu, pa čeprav me je lanska izkušnja dobro izučila, da pretiravanje ni dobro. Tako sem zjutraj odtekel dobro urco pa pol pa smučeh potem pa z otrokoma smučal, vmes pa tud dost počival. Ja res se ne naveličamo snega in Rogle, jaz sem do danes bil na snegu v tej zimi že 43 krat.
Bilo je kar fino mrzlo.


Miha je osvojil tud Mašin žago in pa sedežnico.


Snega pa tolko, da se da tud fine luknje kopat.


O športu pa

skoraj nič ne napišem več v tem blogu. Pa to ne pomeni, da ne športam. Brez tega pač ne gre in januar je bil prav pester, na Rogli sneg, ki omogoča snežne radosti, v dolini pa skoraj pomladno tako, da je tud kolo najdlo pot iz kleti. Vsega po malem torej. No malo več kot zadnji čas sem tudi tekel in zadnjič probal tudi kako je, če tempo malenkost dvignem. Seveda dobrih 5 minut na kilometer ni bogvekaj a ker nima nekih ambicij po tekmah se mi zdi kar ok, da lahk slabih 10 km z lahkoto držim tak tempo. No seveda sem bil naslednji dan celi zategnjen pa tud leva tetiva ni bla prav zadovoljna z mojim početjem ni pa tudi pretirano protstestirala. Ko omenjam tetivo je to v bistvu tista tetiva, ki me je sedaj bo že štiri leta, ko me je oddaljila od teka. Vmes sem kar malo obupal, da bo kdaj popolnoma vredu a sem se odločil za še en poizkus in danes grem še na Inštitut za športno medicino pa, da vidimo kaj bom zvedel. V bistvu bom poskušal najti kak konzervativen način za popolno ozdravitev, …

Icarus-

dokumentarec, ki vas ne bo pustil ravnodušne. No vsaj mene ni. Je pa zanimivo kako sem naletel na njega, še posebej glede na tematiko, ki jo obdeluje. Ne ni pomoto o njem sem prvič slišal na podkastu, ki ga vodi Lance Armstrong. Ko boste slišali kako temo obdeluje se vam bo mogoče zdelo še bolj zanimivo.
Gre torej za doping afero Ruskih športnikov, čeprav je bil dokumentarec najprej namenjen malo drugačni temi in sicer, koko lahko izboljšaš svojo športno zmogljivost z kontrolirano uporabo dopinga in seveda kar je bolj pomembno kako se izogniti temu, da te dobijo. Ker kot boste ugotovili obstaja velika ali bolje zelo velika verjetnost, da vsi športniki v vrhunskem športu uporabljajo prepovedana sredstva. Zgodba se v glavnem začne zapletat, ko ... Ne dovolj je, poglejte si film, in obnemeli boste tako kot sem jaz. 

Zgodba se ponavlja

in sicer sem v svoji preteklosti že imel podobno izkušnjo kar se pregledov pri okulistu tiče. Moja je bila vezana na podalševanje veljavnosti vozniškega. Če najdem zapis iz starega bloga o tem ga bom prilimal.
Sedaj je zgodba skoraj identična a se tiče otroka. Pri treh letih sma z Mihcem šla na sistematski pregled. Kaj vse sma tam počela ne bom razlagal na dolgo in široko, verjamem, da vas ima večina mladino in ste vsi šli skozi to. O sami smiselnosti tega pregleda naj vsak presodi sam. Ampak, da stvar lahko traja tudi tri ure plus in kaj to pomeni za enega tri letnika je lahko vsakemu jasno. V glavnem po vseh selitvah od psihologa do psihiatra, do razvojne do doktorce, do laboratorija in še in še, sam prišla tud do okulista. In, ker je že blo men počasi vsega dost si lahko samo mislimo, kako je blo našmu fantu, ki že tako ni znan, da bi dolgo zdržal pri miru in na enem mestu. 
V glavnem po že ne vem katerem vprašanju kdaj bo konec pridema do okulista in tam se fante odloči, da ima v…

Jezero

na eks bi se lahko reklo. Tako sem prebral tole knjigo, ki je po dolgem času knjiga Slovenskega avtorja. 
In kako se bere, tako, da bralca ne izpusti, dokler nisi na koncu, tako, da sem jo nosil za seboj kot mačka mlade, tako ...
Knjiga, ki vas bo navdušila z sijajnimi opisi, zgodbami ljudi in dialogi, knjiga, ki vas bo prijela in ne spustila, dokler ne bo konec.
Upam samo, da bo ekranizacija dosegla vsaj polovični uspeh.

Četrta v vrsti

knjig o dekletu z zmajskim tatoojem. In čeprav je to v popolnosti napisal drug avtor, knjiga še vedno sledi osnovni zamisli, tako po obliki, kot po vsebini. Tudi ta zgodba je napeta in se lepo razvija, ter nam razkrije nekaj novih podrobnosti o glavni junakinji in njeni preteklosti. Kot vse do sedaj vredna časa za vse, ki ste ljubitelji napetih zgodb. Kot vedno se v vsebino ne bom spuščal in, tako, da je na vsakem posebej, da se prepriča o mojih ugotovitvah. 

Imam pa sedaj doma knjigo Jezero, mislim, da knjiga na katero sem najdlje čakal do sedaj v knjižnici in to pol leta. Ampak o tej knjigi v nadaljevanju.

Posiljeni ali prisliljeni

so od ponudnikov, ki nam omogočajo komunikacije, interneta in televizije. Pred začetkom leta so nas prijazno obvestili, da bodo podražili storitve mobilne telefonije in televizije, kar v mojem primeru naša 3 evre na mesec, se pravi skoraj ena naročnina več na leto.
Ampak v čem je težava, no vsaj jaz jo vidim, ne vem kako je z vami. Večina nas ima tako imenovano paketno storitev pri enem ponudniku, ki pa najbrž ni najcenejša opcija, vsaj tako se mi zdi, najbrž bi bilo ceneje malo pobrskati pri različnih ponudbah pri konkurenci, ampak o tem kdaj drugič. 
Bolj sporno, kot to, da paketna ponudba najbrž ni najcenejša je to, da v bistvu plačujemo za nekaj kar v bistvu sploh ne uporabljamo. Naprimer, doma imamo nameščenih okoli 130 TV programov, od tega jih jaz gledam mogoče 10, pa sem zastavil številko zelo visoko, če prištejem še ene tri, ki jih stalno gledajo otroci smo ajde na 15, da zaokrožim. Ostane 115 programov, ki jih plačujem a jih nikoli ne gledam. Torej sem prisiljen plačevati z…

Licenca za ubijanje

pravim jaz mali izkaznici, ki ti jo podeli država za nerazumno dolgo obdobje, če se izkaže, da si pri osemnajstih kolikor toliko zdrav. Najbrž ste ugotovilo, da gre za vozniško dovoljenje, ki je v rokah marsikaterega, kot licenca za ubijanje, ki mu je bla podeljena. 
Dejstvo je, da se populacija stara in, da bo številka penzjonistov kmalu večja, kot pa nas, ki delamo, dejstvo je tudi, da bomo vsi enkrat stari a vprašanje je a se bomo vsi tudi trmasto vozili še, ko za to dolgo več ne bomo sposobni. Jaz zase vem a veste tudi vi?
Kot rečeno, država za nerazumno dolg čas podeli nekaj licenco, ki daje posamezniku, da drvi po cestah. In ne glede na to, da sama zelo pogosto spreminja pravila, ki veljajo za vožnjo v cestnem prometu, vmes nikogar ne vpraša ali so mu nova pravila kaj poznana. Pa niso samo pravila in njihovo poznavanje težava, dejstvo je tudi, da z leti ljudje pač izgubimo ali pa se nam poslabšajo nekateri občutki in čutila, enim bolj drugim manj in prav možno je, da vozi avto …

Anginica

za začetek leta je reku zdravnik včeraj, a ni prehudega, sem se zvečer zavil v tri deke in prešvical, tako, da mi ostane še vneto grlo in malo man energije, a tudi to bo minilo.
Je pa prav fajn tale začetek januarja, ko je spet vse bolj mirno, le še smreko pospravimo in bo to to. Sicer se je zima malenkost umaknila in je tudi malo višje nekaj bolj toplo a verjamem, da se bo tudi to vrnilo na stare tirnice.
Torej kot pričakovano nič takega se ne dogaja, pa lahko za začetek za te zimske dni priporočam kako fajn nadaljevanko.
Torej, pogledal sem tretjo sezono Gomorre, če ste tako neučakani, kot jaz jo boste morali pogledati z Angleškimi podnapisi, ker v nam kak bližnji jezik še ni v celoti prevedena. Kot prejšnje tudi ta sezona ne razočara in kar malo se sprašujem ali se take stvari kje tudi v resnici dogajajo. No napovedana je tudi že četrta sezona, če koga zanima.

Pa še nekaj iz Danske produkcije, najbrž je marsikateremu od vas poznana nadaljevanka Berag, mislim, da je bila vsaj ena s…