Sedem let
bo počas mimo od kar mi uspeva vsak dan biti športno aktiven. To pomeni, ne samo, da se več kot uspešno izogibam poškodbam in boleznim, kar je v bistvu v času, ki je za nami, se pravi postpandemiji res kar pravi čudež. Po tem takem se mi je uspelo izogniti torej vsem nevarnostim današnjega časa. Seveda ne smemo pozabiti, da jaz žal niti v enem trenutku nisem bil med tistimi, ki bi lahko bil zaprt doma v zavetju štirih sten in čakal da vse skupaj mine, ampak sem ves čas hodil v službo, bil v enem delu celo v tujini in delal tam. In ko vse to tako pogledam za nazaj, mi to, da sem vsak dan športno aktiven najbrž ni škodovalo, ampak kvečjemu koristilo. Prav zavedam se kako sem srečen, da lahko to počnem iz dneva v dan, da lahko grem ven, sem v naravi, se razgibam in se zaradi tega počutim odlično. Pa seveda priznam, da so tudi dnevi, predvsem jutra pred službo, ko se vstanem že pred tretjo, pa mi včasih najbolj ni, a mi nato nikol ni žal da sem se dvignil in opravil. No v ...
