Preskoči na glavno vsebino

Objave

Prikaz objav, dodanih na 2017

Kruha in iger

ali bolje rečeno bolj iger je polna te dni tale naša Slovenija. Ker je v teku Evropsko prvenstvo v košarki in ker naša ekipa navdušuje s predstavami in je včeraj premagala še Španijo in bomo igrali finale, smo sedaj vsi nahajpani in bi si jih najraj kar domov peljali. Pa do apelov Vladi, da kupi karte za Instanbul in podobnih nesmislov, ki jih je v tem času poln internet. Seveda bi bila slika ravno nasprotna, če bi ekipi šlo slabo, pol bi jih vsi naganjali bog ve v kere rodne kraje in podobno, kot pač samo prebivalci Blatnega dola znamo. 
Potem je tu nogomet, Maribor je igral prvo tekmo v Ligi prvakov in remiziral s Spartakom in Moskve. Meni je služba omogočila, da sem bil na tekmi, pa ne samo to, bil sem tam veliko prej in še pol, ko so vsi normalni že bli doma. Seveda sem spet videl marsikaj, kot naprimer to, kako skupina zamaskirancev razbija vse okoli sebe in se dere "Mi smo Maribor". A res? Oni so po njihovem Maribor, kaj sem pol jaz, ki živim v tem mestu in hodim po u…

Miren štart

v novo šolsko leto in sedaj je že vse tako kot je bilo. Zopet utečen ritem, otroka v šolo in vrtec, midva pa služba in zopet bo čas zdrknil, kot bi mignil, ko pademo v ustaljen ritem. 
Seveda je tudi v našem Blatnem dolu vse po starem, imamo cel kup predsedniških kandidatov, ki si prizadevajo dobiti našo pozornost, potem imamo tu še Vlado, ki bo zopet odgovornost zopet prevalila na državljane in jim prepustila, da odločajo o izgradnji drugega tira. Je pa to zopet odlična priložnost, za krajo ogromne količine denarja in pa seva projekt, ki se bo finančno reprogramiral tisočkrat, preden bo zaključen. Od aktualnih stvari je tu še Magna, ki je sedaj dobila okoljevarstveno dovoljenje, in kot je bilo rečeno, bi si tudi kakšno Slovensko podjetje želelo take obravnave pri poskusih širitev ali graditve proizvodnje. Najbrž bo tud tu s časom tud padla kakšna ovadba, ali pa pa še kaj hujšega. Osebno si želim, da bi zraslo podjetje, ki bi ponudilo dobre in poštene zaposlitve za ljudi.
Kar se osta…

Druga polovica

avgusta pa je bila tako polna vsega, da je šele sedaj prišel na vrsto tudi blog. V soboto 12.8. sva s Tatjano skupaj s svojimi najbližjimi stopila pred matičarja v Rotovžu in še uradno potrdila svojo ljubezen, prijateljstvo in spoštovanje.

Nato pa smo se odpravili na Hrvaško obalo, tokrat v Dugi rat pri Omišu in preživeli 10 dni lepega dopusta. 

Toliko na kratko o drugi polovici avgusta, počas se bomo utirili v normalno življenje, konec tedna se začneta šola in vrtec pa tudi služba ni več daleč.

Še tretja v zbirki

Milenium, je knjiga z naslovom Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo. Knjiga se začne točno tam, kjer se konča drugi del. Človek bi lahko pričakoval, da bo knjiga s vsakim delom mogoče slabša, vendar je tu ravno obratno. Tretji del je še bolj napet kot ostala dva, razrije celotno ozadje glavne junakinje in tako dobimo jasno sliko o vsem, kaj se je dogajalo in je posledica dogodkov, ki so se nato dogodili. Tudi tu vsebine nima smisla razkrivati, je pa mene priklenila s  vso silo in sem jo prebral skoraj v rekordnem času, pa čeprav ni ravno tanka s svojimi 700 + stranmi.

Vlog barbyQ

Tokrat pa o novi pripravi za grilanje na balkonu.


Dobrih 1000 ur

in posledično 30469 kilometrov mi je v dobrih petih letih navrtelo na Cultovi specijalki. To sem danes tako mimogrede ugotovil, ko sem vpisal danšanjo turo. Pa ne samo to, kolesarila sma kar v nekaj državah, recimo, v Romuniji pa v Grčiji, Avstriji, Madžarski, Hrvaški.
Ampak saj to niti ni tako pomembno, jaz pač kolesarim, drugi delajo kaj drugega v prostem času, tak pač to je. 
Je pa res, da sem od kar sem se vrnil z Grčijo v službi v eno in zato tud nekaj manj časa za pisanje, ker če človek dela v povprečju 48 ur na teden, pol mora bit tud s familijo, pa da še kaj pošportam, je pač blog tisti, ki potem potegne takratko.
Sem se pa včeraj odločil, da danes vstanem zgodaj in odpeljem traso malega Eko maratona. Ena lepših kolesarskih tras za cestaka, ima vse, nekaj vzpona pa seveda tud spusta, ravnine, lepe razglede in je začrtana po cesti, ki je dokaj malo prometna. Če se ne motim sem to traso že opisal nekje v teh zapiskih, se jo pa da najdit tudi na tejle strani, če koga zanima. V g…

V smeh in v solze

me je spravila tale knjiga, Skrivni dnevnih Henrika Groena, starega 83 let in 1/4. Super kniga za poletno branje, ki j napisana v obliki dnevnika, se hitro bere in jo kar ne moreš odložiti, ko jo enkrat primeš v roke. Opis tega, kar nas večino bralcev še čaka v življenju, kaj več pa boste odkrili, ko jo boste vzeli v roke.

Evo me nazaj

po dopustu, ki smo si ga privoščili se vračam tudi k pisanju bloga. Torej takoj po vrnitvi iz Grčije smo spakirali kufre in šli za 11 dni v Moravske toplice. V bistvu je to že naša redna destinacija za prvi dopust v poletju. Kot vedno jetudi letos blo polno kopanja, šprcanja, skakanja. No smo se pa tudi fino spočili in nafilali baterije za naslednji mesec in pol ko se bomo spet podali na dopust.
Malo pavze med kopanjem.



Tud jedlo se je dobro.
Pa še celo mal smo si vzeli pavze za obisk razglednega stolpa v Lendavskih goricah. Priporočam.


To jev kratkem to, sedaj pa smo se že utirili v delovni ritem tako bo počasi spet vse po starem. Tud kaj se pisanja tiče, pričakujete pa lahko tud kak vlog v kratkem.

Najljubši

radijo, ki ga poslušam že vsaj, tak od oka ene 35 let, je danes star 45 let, kar je v bistvu samo dobro leto več, kot jaz.
Spomnim se, da sem kot mulo v začetku osnovne šole že imel mali radijo pri postelji in tam vsak večer poslušal muziko na Valu 202. Kasneje seveda sem Val 202 največ poslušal v avtu, s prihodom interneta in kasneje še pametnih naprav in podkastov pa ga poslušam bolj kot se danes moderno reče bolj, kot radijo na zahtevo. Ko sem na brzino preletel aplikacijo za podkaste sem ugotovil, da jih imam na seznamu 33 od tega jih je 12 takih, ki jih sproducira Val202.
Uspelo pa mi je tudi priti do majice, ki jo bom z veseljem nosil. Še na mnoga leta Val 202.



Zapakiral

sem mojo polarko RCX5, če kdo rabi kaj takega...


Spet nov vlog in pa...

slika, ki sem jo naredil danes zjutraj. Malo, da se vidi kak vzdržujem formo. Aja, če koga zanima vlog lahko klikne TU.


Nesmiselne debate

se včasih pojavljajo na FB. Meni osebno so nesmiselne ali bolje rečeno, da pač enostavno ne spadajo na FB debate, ki so povezane s službo. Posebej našo, se pravi službo v policiji. Razpravljanje o težavah in zadevah, ki so povezane z notranjo organizacijo take službe pač ne spadajo v t.i. gostilniške debate na FB, pa čeprav se te dogajajo v "kao" zaprti skupini. Takih debat se nikoli nisem in se jih tudi ne bom udeleževal.
No mi je pa par dni nazaj padla v oči debata o tattooih. Sicer mi ni čisto jasen namen, ker pač ne vem ali je kdo imel že težavo zaradi tega, ker se mu tattoo vidi, ko obleče uniformo, pa tudi iz same debate se to ne da videt. No, ker pa spadam tudi sam med te, ki se jim tattoo vidi, ko oblečejo uniformo sem pač prebral, kaj se dogaja na to temo. No že v štartu moram povedat, da uniformo zaradi narave dela oblečem zadnje čase bolj poredko, a jo in do mene še nihče ni stopil osebno in me o tem bilo kaj spraševal ali komentiral. Če pa se to dejansko dogaja,…

Tokrat v Angleškem

jeziku berem knjigo. Od začetka je pač bila to bolj sila prilike, ker sem pač tu v Grčiji ostal brez knjige za branje in mi ni preostalo drugega, kot da si naročim eno knjigo v Angleščini. 
O sami knjigi ne bom zgubljal besed, ker vsaj jaz ko vzamem v roke knjigo, ki jo je napisal Nesbo pač nikoli nisem razočaran, ker mi je pač pri srcu način kako piše. Predvsem so mi všeč dialogi, ki jih imajo akterji med sabo in so včasih popolnoma izven konteksta zgodbe in tako bralec res dobi občutek, da bere knjigo v kateri nastopajo liki, ki dejansko nekje obstajajo in imajo poleg zgodbe v katero so vpleteni tudi življenje izven tega. Men je to pač vedno zanimivo, čeprav pa zahteva dosti koncentracije.
Je pa še ena stvar, ki me je navdušila pri tej knjigi, namreč to, da je napisana v Angleškem jeziku in tako pilim še Angleščino, ki mi zaradi neuporabe kar malo šepa, predvsem besedni zaklad. Drugo kar pa je še bolj pomembno pa je to, da berem lepo počasi in pozorno, ter mi zaradi tega nobena pod…

Dve stvari

prvo prodajam uro, več o tem najdete TU, kot drugo pa je aploudan novi vlog, če koga zanima.


Gremo dalje #vlog

Novi vlog je zmontiran, tokrat malo bolj kvaliteten, ker sem riskiral slabih šest evrov v nakup posodobitve aplikacije.


Odmaknjen

a ne na konec sveta, bi se lahko reklo temu. No pa čeprav me politika in pisunsko zdrahanje, ki ga je poln internet in ostali mediji, ne zanimajo ravno, se tu pa tam le ustavim, ko gre za kako lokalno zadevo. Tako sem nekaj dni nazaj naletel na pisanje predvsem v medijih, ki pokrivajo Štajersko in njeno prestolnico, da se bodo lotili prenove vsaj zame ene najlepših ulic v tem delu mesta, to je Ceste Zmage. Ulica, ki ti res, da občutek, kot da sploh nisi v mestu, kjer diši po drevesih in je prometa zelo malo a ob enem tudi ulica, ki ni v ponos mestu kot je Maribor, še manj pa prebivalcem, ki živijo ob njej. Cesta je dotrajana, drevesa, ki so res mogočna in dajo še dodatno podobo pa so žal že stara in vsako manjše neurje v obliki vetra povzroči, kup polomljenih suhih vej na cesti in pločnikih. Isto je ko pade malo več snega, zopet je polno polomljenih vej povsod.
Sedaj pa je napovedana obnova in kot vsak še tak laik ve, da dolgotrajna ali bolje rečeno dolgoročna obnova ne pomeni samo p…

Nadaljevnje #vlogOOO

Evo ga

prvi vlog, no prvi poizkus...


Mal poskušam

snemat video, da mogoč kdaj posnamem tud kak vlog. Za začetek pa sem posnel par videov in jih malo zmontiral, ni bogve kaj a za začetek bo. Seveda so to posnetki treningov. Pa jih poglejmo...



Preobrazba ulice

je še ena stvar, ki je za naše razmere nepojmljiva a v Grčiji je
to nekaj čisto normalnega. Nampreč, ceste in ulice v mestu, ki v osnovi služijo premikanju ljudi s takimi in drugačnimi transportnimi sredstvi, se v soboto spremenijo v tržnico. In to v tako, kjer se da kupiti vse, od sadja in zelenjave, mesa, rib, začimb, in pa seveda razne Kitajske robe. Še nekaj kaj pa je zelo pomembno je pravo orientalsko vzdušje, ki ga ponuja z vsem spremljajočim truščem prodajalcev in kupcev, kar je pa pika na i vsega dogajanja.
Slika pa pove več kot vse besede.





















Dekle, ki se je igralo z ognjem

je naslov druge knjige, oz. nadaljevanje Dekleta z zmajskim tatujem. Opis prve boste našli, če boste malo pobrskali po zapisih. 
Torej gre za nadaljevanje zgodbe v kateri se vse plete okoli glavne junakinje, s tem, da v tem delu izvemo tudi nekaj zgodbe za nazaj, ki nam pomaga razumeti karakter glavne junakinje. Zgodba je napisana v istem slogu kot v prvem delu in bralca drži priklenjenega in s težkim srcem sem jo odlagal med branjem. 
No po prebrani knjigi sem si ogledal še film, ki je bil posnet. Mogoče bi moral pustit malo čaa vmes a sem bil preveč radoveden in sem si ga ogledal takoj. Žal je knjiga preveč obsežna, zato pač film ne more opisati vsega, kar je v knjigi, no še vedno pa je zadel bistvo in to je najbolj pomembno. 
Tretji del pa bo žal moral počakati, da se vrnem domov.

Takšen balkon

imel bi tudi jaz. Bi lahko rekel, če bi malo oponašal določeno reklamo. Ampak res v tem je veliko resnice. Med sprehodi po mestu v Grčiji so mi prva stvar, ki mi pade v oči veliki, lahko bi rekel ogromni balkoni, vsaj za naše razmere. Komot bi se ga navadil tud doma. 
Pa, da ne bo kdo reku, da pretiravam, tule je par primerkov.





Zopet nekaj o

podkastih, ki so vsaj pri meni zelo pogosta oblika poslušanja oddaj. V svojem naboru imam podkaste z različno vsebino, od športa, znanosti, zabave, pa še kaj se najde. No sem se pa zalotil, da jih kar veliko v bistvu od vseh naštetih sproducira nacionalni radijo, predvsem imam tu v mislih VAL 202, ki je poleg mreže apparatus zelo prisoten na sceni podkastov. 
Ni pa ta zapis tako kot nekaj prejšnjih o podkastih namenjen opisovanju le-teh, pač pa je bolj usmerjen v enega od teh, ki je prišel ven pred kratkim. Gre pa za temo tujih delavcev in težave oz. osebne tragedije, ki jih ti doživljajo v času modernega suženjstva. Gre za zgodbo delavca Siniše iz Bosne, ki jo najbrž doživljajo mnogi njemu podobni a je nam malo znana ali pa sploh ne. Gre za to, da ti ljudje živijo človeka nevredno življenje in čeprav delajo imajo od tega malo ali pa nič. Gre za to, da je zopet nacionalni medij tisti, ki razkriva takšne zgodbe in se v njih poglablja, inštitucije pa o tem ne naredijo nič in si vsi po …

Živim zato, da delam ali

obratno. To je vprašanje, ki si ga lahko zastavljamo v današnjem času. Pa, da keri ne bo narobe razumel, prav je da se dela in podpiram tiste, ki z lastnim delom skrbijo za svoj obstoj in za napredek družbe v kateri živimo. Ampak, kako daleč pa nas to pripelje. Po moje do tega, da se sploh več ne znamo ustaviti, da imamo kar slabo vest če lenarimo, da se nam zdi, da kar zapravljamo čas, če se nekaj ne dela, pa naj bo to v službi ali pa potem doma. Ja, večina še potem doma nekaj dela, ali kaj fušajo ali pa urejajo svoj dom. Ker pač to je v nas, tako smo vzgojeni, da je treba skoz nekaj.
Sedaj, ko sem spet malo od doma, imam spet čas opazovati, kako pa je še kje drugje. Ja in Grčija je ravno prava za to. Se mi zdi, da po vsem tem kar se čuje že nekaj let o tej državi smo že kar vsi eksperti za Grke in njihovo državo. Ja, pa res vemo toliko o njih? Še zdaleč ne. Res je, da je mentaliteta kilometre različna od naše, da so tu pač druge vrednote in na sploh je vse drugače. No, ko smo že pr…

Zakaj že

nastaja tole v obliki bloga, ki ga pišem zadnje čase kar pogosto. V prvi vrsti zarad tega, ker pač to rad delam, pišem, da ne bo pomote, no pa tud je zanimivo za nazaj pogledat kaj se je v določenem obdobju dogajalo z mano in okolico. Torej odgovor je jasn, to delam zarad drugih. Tu pa tam mislim, da mogoč napišem kaj s čim sem kdaj še komu dal nasvet ali pa mu pomagal al pa ga vsaj spravi v dobro voljo. No o tem pa pojma nimam, ker komentarje imam že nekaj časa izklopljene, je pa res da tu pa tam mal pošpegam na statistiko in vidim, da pa jih nekaj le zaide na tole stran. Najpomembneje pa je to, da vem, da mi ni vseen kaj se dogaja v moji okolici in čeprav se včasih malo premzam pa me tu pa tam le malo zanese in pokritiziram kaj, pa se mi zdi, da včasih tud kaj pohvalim. 
Torej rezultat je na dlani, pisal bom še dalje o vsem kar mi bo v danem trenutku padlo na pamet in zaradi tega bodo zapiski včas vsakih par dni al pa ne bo nič tud par tednov.
Kot veste sem malo oddaljen od doma in…

Mimo je

prvi teden od kar sem z doma. Meni je minil zelo hitro, ker še v bistvu raziskujem okolico, ki je trenutno moj dom. Torej Kilkis je kraj na severu Grčije, kjer bom nastanjen do 22. junija. Malo mesto, tipično Grško, vse skoncentrirano na zelo majhnem mestu, kjer živi okoli 20.000 ljudi. Ima pa vse kar imajo veliki tako, da življenje ne bo preveč naporno. 
No danes mi je uspelo priti tudi do obale. V bistvu je morje oddaljeno dobre pol ure vožnje, kolikor se rabi do Tesalonikija oz. po naše Soluna, a prave plaže so tu na polotoku Halkidiki. Danes sem malo raziskal ta del in bil v kraju Nea Klariklatia, ki je tipično turistično mestece z moram rečt lepo plažo in pa vso ostalo "navlako", ki paše v turistični kraj. Za prvič je bilo to dovolj, prvo kopanje pa sledi drugi tedn, ko bo glede na vremensko napoved morje že primerno za malo namakanja.
Plaža za enkrat še bolj ko ne sameva.

Malo sem si pa namoču noge.
Po enem tednu prva prava Grška solata.


Grčija

bo naslednje slabe dva meseca spet moj dom. Po dolgem času bom spet sodeloval v skupni operaciji agencije Frontex. No, pa smo prišli do sem sem moral včeraj prevoziti skoraj 1200 kilometrov, k sreči ni bilo večjih zapletov na poti, razen nekaj malega s kolegi iz Srbije, ki so mi delali družbo celo pot, žal pa so njihova vozila bolj primerna za spremstvo kake peš parade kot pa kaj bolj resnega. Kakor koli pot je za mano in sedaj dva meseca dela z kolegi iz cele Evrope. Spet bom pridobil kako novo izkušnjo, spet se bodo sklenila nova poznanstva, ki vedno prav pridejo tud potek ko bom spet doma. 
Seveda me malo stiska, ker sem doma pustil družino, ki mi veliko pomeni, upam, da bomo visi skupaj preživeli ta čas čim manj stresno in da bomo vsi srečni ko pridemo spet skupaj.

Nekaj s poti.

Mejni prehod s Srbijo
Policijsko spremstvo
Parkirišče pred hotelom je polno bolj kot pred kakšno policijsko postajo.



Knjiga, ki jo je večina

ki so redni bralci žanra kriminalk že prebrala a je k meni prišla šele zdaj. A bolje pozno kot nikoli. Gre za prvo v seriji Milenijum, Dekle z zmajskim tattoojem. Gre za knjige žal že preminulega Švedskega avtorja Stiega Larssona, ki so vse doživele tudi filmsko verzijo.
Gre za obsežno branje a je knjiga napisana v zanimivem ritmu v katerem se zgodba razvija in jo bralec ne izpusti zlahka z rok, zgodba je zapletena in spremlja življenje dveh glavnih oseb, katerih zgodbi sta opisani vsaka zase in pa tudi skupaj, ko se jima življenje prepleta. V samo vsebino ne bom zašel, dejstvo pa je, da bralca, ki mu je taka vrsta zgodbe všeč ne bo razočarala. 
Iz radovednosti sem pogledal še Švedsko verzijo filma, ki se v nekaterih delih malo razlikuje od knjige a zgodba je zajeta korektno. Malo manj je le opisa stranskega življenja obeh igralcev, kar pa je tudi razumljivo. Mogoče bi bila mini serija bolj primerna za ekranizacijo knjige v takem obsegu. 
Če je še kdo zamudil to knjigo mu je toplo pr…

Tak čas

naslednji tedn bo nekje na poti do Grčije. Po nekaj več kot treh letih grem ponovno malo v tujino opravljat svoje delo. Tokrat kar malo s cmokom v grlu, ker puščam doma družino. Predvsem Tatjana bo imela kar veliko dela, ko me ne bo. Otroka pač potrebujeta starša, predvsem Miha, Živa je že skor odrasla punca in že zna skrbeti sama zase. 
Sem pa sedaj pred odhodom dva tedna doma, da postorim vse kaj je takega, da se potem ne bo treba ukvarjati Tatjani z kakimi bedarijami. Seveda pa je to tud čas, da preživimo nekaj časa skupaj in da se imamo fajn. 
Velikonočni prazniki so mimo, mi smo bli kar lepo doma, no mala dva sta šla za eno nočitev dediju in babici v Mursko Soboto, midva pa sma bila doma. Kam daleč tudi ne mormo, ker imamo avto bolj ko ne nevozen. No danes sem ga odpeljal k mehaniku in bom poročal, kaj v bistvu je sploh krivo za ropotanje pri motorju.
Torej, v soboto sem si privoščil nov tattoo.



Nedeljo sma bolj ali manj prelenarila doma na kavču, no seveda sma prej malo pomigal…