Objave

Prikaz objav, dodanih na 2014

Vzdržljiv ali močan

ali pa mogoče oboje. Ko sem se ukvarjal predvsem z tekom sem se kar izogibal kakih odvečnih mišic na telesu in s tem tud odvečne teže. In spet je tu ampak, torej ampak, ker se človek vedno uči in pa tu in tam tudi kaj nauči, tako se tud men kdaj pa kdaj posreči kaj naučiti. Torej ta zapis ne bo o teku ali pa o gvihtanju, kot bi blo pričakovati pač pa bolj o tem kako biti čim bolj zdrav,  ali še bolje rečeno, kako se čist zares počutiti zdravo. Ali res morabim bit suh zato, da sem zdrav ali so res vsi tisti, ki imajo kako kilo viška vsi bolani. Kaj pa sploh spada v kategorijo biti zdrav in se dobro počutiti. Po moje spada marsikaj, recimo živeti s čim manj stresa, se zbuditi spočit, imeti normalno prebavo, zdravo bivalno okolje, zdravo in dobro prehrano, dobre medčloveške odnose in še in še. Kar nekaj stvari, ki so v današnjem življenju včasih skoraj nedosegljive, saj kako naj se zbudim spočit, ko pa sem ponoči v službi ali kako naj bom v zdravem okolju, ko pa sem izpostavljen

Kuhajo in migajo

naša mati . In oboje ji gre dobro od rok. Ker pa je bilo to vse pomešano na prejšnjem blogu je malo pomagala tud moja ideja, da bi se to mal porazdelilo. Nastala sta dva nova bloga v enem se kuha v drugem pa se telovadi . Berite, če pa vam bo kaj v pomoč pa pustite kak odziv, saj veste vsaka kritika, taka in drugačna je dobrodošla.

Vsak na svojem mestu

Slika
smo od ponedeljka, no ne še čisto vsi, Tatjana še mal uživa v dopustu, Živa po vodenih kozah spet v šoli, Miha pa začenja z vrtcem. Za začetek mu gre kar OK. Prvi dan ga je malo razjezil Dedek Mraz, drugi dan pa se je po izdatnem fruštiku počutil že kar domač.

Dobro splaniran

Slika
dopust je bil tale prejšnji teden. Snega ravno dovolj in vsak dan uživanje na tekaških smučeh.

Zarečenega kruha

Slika
se največ poje ali bolje rečeno se ga ne je več, ali kako pa zdaj pa res gre za res. Prvič sem nekaj poskušal z low carb prehrano pred več kot enim letom, in takrat precej neuspešno. Za to obstajata dva razloga, prvi je precej drastično zmanjšanje hidratov na enkrat in pa velika količina tekaških treningov, ki pa niso bili ravno nizko intenzivni. To sta bila glavna vzroka za dokaj neuspešen poizkus. Sedaj je tu poizkus številka dva, ki pa bo oziroma je že veliko uspešnejši, ker pač ne ponavljam več napak iz preteklosti. Hidrate ukinjam postopoma ob enem pa iščem nadomestila za prehranske stvari, kot je npr. kruh. No k sreči imam doma "Kuharco"  , ki na mesto mene skrbi za našo zdravo prehrano. Eden od razlogov za lažjo prilagoditev je tudi spremeba treningov.Tečem malo ali skoraj nič, če pa že pa je to na zelo nizkih obratih in tako pač ne kurim veliko cukra, na kolesu ali pa na smučeh sedaj pa dajem za enkrat povdarek na nizki intenzivnosti in raje malo podaljšam t

Moj sistem ne deluje

kot kup raznih reklam s katerimi nas bombardirajo po internetu in TVju. No predvsem je tu FB na katerem dnevno vidim, da v kratkem času prideš do sanjskih trebušnjakov ali pa do ne vem kakih mišic.  Jaz nikoli prej nisem kaj dosti spremljal mojga napredka, ker pa je interna tekma v polnem teku sem pred enim mesecem potegnu ven meter in naredil par meritev. No po dobrem mesecu pa je čas za ponovno merjenje in primerjavo rezultatov. Najprej pa nekaj o načinu treninga. Povdarek v tem mesecu je na t.i. crossfit načinu treninga. Jaz to izvajam na strehi našega bloka, pri tem pa si pomagam z TRXom in 16 kilskim kettlebellom. Trening mi skupaj z ogrevanjem vzame dobro urco časa. Vsebuje pa od enostavnih vaj kot so sklece, vojaški poskoki z kombinacijo dvigov trupa na drogu, počepov, plankov in pa do vsemogočih vaj z kettlebelom in pa TRXom. V glavnem trudim se da vključim čim več mišic in tako krepim celo telo in ne le samo posamezne dele. Moj cilj je v bistvu močno podvozje se pr

Enostavno

Slika
zima in z njo nova sezona teka na smučeh

Peš

Slika
na Pohorju. In če odštejem nekaj pohodov do Trikotne jase in pa seveda vse kolesarske vzpone na Pohorje, je minilo že krepko več kot leto in pol od zadnjega peš vzpona na Pohorje. Vreme je danes neprimerno za kolo, od crossfita rabim mal pavze, tečt se mi ne da, snega pa ni in tako ostane še Pohorje. Po cesti lepo v počasnem teku nato pa v zmernem ritmu do vrha. In nikjer ni šlo v rdeče obrate ;)

Samo za mene

Slika
Super darilo, hvala draga :-*

Dober tek

tako in drugače. Se pravi za mizo in zunaj. No zase lahko rečem da je za mizo in zunaj veliko sprememb kar se teka tiče. Da začnem na začetku. Se pravi zame je bil na začetku tek, tek in še enkrat tek. To je pomenilo vsak dan vsaj uro in četrt teka pa potem še mogoč popoldan kako urco, pa potem za zraven še vsaj ene trikrat na teden slabe dve urce kolesa. Ja vse to se da stišat v urnik poleg službe in družine, to pomeni zgodnje vstajanje in tek v temi, ampak nič ni težko za potrebno dozo endrofinov. Pozimi sem kolo menjal z tekaškimi dilami in še tam dodatno treniral. Nikakor ne smem rečt, da v vsem tem času ni bilo obdobje, ko sem res uspel uskladiti svoje treninge in počutje in tako naredil kar nekaj super rezultatov na tekmah. Ampak to je bilo predvsem v obdobju dveh let med 2008 in 2010, ko sem bil "prikrajšan" dela ponoči in sem tako imel normalen ritem dela in tudi spanja. Takoj ko sem se vrnil k delu v turnusu pa je delo ponoči in dodaten stres treninga pripom

Črni humor

in to ne kogarkoli ampak naših novo izvoljenih oblastnikov. No ko sem prebral koalicijsko pogodbo katero si lahko v celoti ogledate TU , me je malo da ne prtisnalo nekam... Tu pa mali delček, ki se me malo tiče... "Ob naporih pospeševanja sodnih postopkov je bistvenega pomena tudi zavedanje, da zastavljenega ideala pravne države ne bo moč doseči, če polic iji kot organu odkrivanja ne bodo zagotovljeni ustrezni finančni, materialni in kadrovski viri za delo, vključno s stimulativno celostno ureditvijo statusa policista na podlagi urejenega kariernega sistema. Končni cilj take usmeritve mora biti zagotovitev zadostnega števila sposobnih vodstvenih kadrov, dvig zaupanja v policijo ter ne nazadnje odprava nesorazmernih omejitev pri njenem delu." No glede na vse napovedi ukrepov to meji na humor ala Monty Payton.

10.000

Slika
kolesarkih kilometrov je letos za mano. V bistvu je to številka, ki sem jo imel v mislih na začetku leta. Glede na to, da tečem skoraj ne je bilo to nekako realno, če gre vse po sreči. In do sedaj je šlo. Bicikla delujeta, poškodb ni, k sreči padcev tudi ne in tako so se kilometri kar hitro nabirali. Kar se tiče tega, da ti kolo vzame več časa je to res saj je za koliko toliko normalen trening potrebno vsaj dve ure, razen če gre za kak vzpon, pol je tud ena ura več kot dovolj. Sam nekaj ne pretiravam z dolžino voženj in so v povprečju dolge med dve in tri ure. Zakaj tudi bi v bistvu kolesarim zase brez posebnih ciljev in tako nima smisla da pretiravam z nekimi ultra dolgimi treningi. V bistvu, ko pogledam čas, ki sem ga letos porabil za treninge ga je v bistvu manj kot prejšnja leta, saj sem prej dostkrat delal po dva treninga, letos pa je to le izjema, ko naprimer naredim trening za moč pa potem še grem par kilometrov odlaufat. Drugače pa je kolo veliko bolj prijazno do mojg

Interna tekma

Slika
med mano in Tatjano v tem kdo ima manj "špeha" je v polnem teku. No pravzaprv je vse skupaj začela Tatjana, ki si je šla izmerit procent telesne maščobe. Kaki so bli njeni rezultati bo povedla sama, če bo hotela.... No kaj je dosegla s tem je blo to, da se potem tud jaz nisem mogel upreti skušnajvi ali bolje rečeno radovednosti, kolk mam te jaz maščobe v svojem telesu. No že v štartu mi je bilo jasno, da še zdaleč nisem sama mišica in koža, ampak je vmest tud kar nekaj špeha. Že na pogled mi je jasno, da imam kar nekaj zasloge, ki se mi je nabrala predvsem okoli trebuha in pasu. Meritve so pokazale prav to, največ špeha imam okoli trebuha, na drugem mestu pa je okoli prsi, no ta dva sta v bistvu najbolj izstopajoča vsepovsod drugje pa je še kar OK.  Sedaj pa k temu, kao to popraviti, če že ne odpraviti. Najbrž je poleg prehrane največji razlog za nabiranje maščobe okoli trebuha povečana raven stresnega hormona KORTIZOL. K povečanju tega pripomore nekaj tudi moja slu

Namesto vroče

Slika
pa hodima s Tatjano v hladno, no bolje rečeno mrzlo savno oz. kot se pravilno reče na krio terapijo. Gre za komoro v kateri te s pomočjo tekočega dušika ohladijo kar na zavidljivo temperaturo. Prvič je to okoli -120 potem pa se temperatura še znižuje. Mi2 sma sedaj nekje na okoli -140 stopinj za dobri 2 minuti.  Učinek terapije na telo pa je več kot odličen, terapija blagodejno vpliva na cel organizem, pospeši regeneracijo, pospeši tudi tvorbo endrofinov zaradi česar se še posebej dobro počutimo po tej terapiji. Več o tem si lahko preberete na tej spletni strani . V glanem nama je zakon. Vsako jutro po terapiji se zbudim res spočit in svež.

Kak priti najhitreje

Slika
z biciklom na Pohorje. Da sem to ugotovil ni blo druge, kot da se udeležim tekme. Vsako leto iz Peker do vrha poteka kolesarski vzpon in glede na to, da sem letos prešaltal na kolesarjenje, ni blo druge kot, da grem sprobat, kak hitro lahk v bistvu pridem gor. Na treningih sem bil najhitreje na vrhu nekje med 47 in 48 minut in prav zanimalo me je kolk še lahk pridem hitreje. Po dogem času torej spet na kaki mal bolj resni tekmi. In kar hitro mi je blo jasno, da je to v bistvu bolj kot kaj druga sprint oz. tek na kratke proge, ki pa meni ni najbolj pisan na kožo. V bistvu sem od štarta pa do cilja bil na rdečih obratih. Mogoč bi blo tud malenkost bolje, če bi štartal malo bolj zadržano in potem probal dodajat, vendar pa nisem točno vedel, kako pa kaj bo in me je pol prot koncu začelo mal zmanjkovat. V bistvu pač nisem hotel riskirat, da bi pol na koncu ugotovil, da bi lahk šel hitreje, tak pa v tem primeru zagotovo vem, da je s to taktiko to bil moj maximum. Ne bom pa dal roke v ogen

Nazaj

Slika
k teku se počasi ampak res počasi vračam. Po zadnjem nastopu na Braverunu so me spet bolele noge, kar pa sploh ni čudno. Z nič teka grem na tek in to po vrhu še na tek po gozdu in zelo razgibanem terenu, kak me pol nebi bolele noge. No sedaj pa sem se odloču, da bom k crossfitu dodal še teke. Za enkrat ne mislim nič pretiravat ampak bom začel s teki dolgimi do 40 minut, pri katerih bo tempo striktno odvisen od pulza. Odločil sem se, da bom začel z metodo Maffetona. On zagovarja da se večina treningov opravi s pulzom, ki je na ali pod mejo t.i. aerobnega praga. Izračun je enostaven 180 minus leta in dobimo pulz oz. maksimalen pulz do katerega lahko pridemo pri treningih. Številka se lahko malo korigira v navzgor ali navzdol, kar pa je odvisno od stanja osebe, npr. ali se vračamo po poškodbi, bolezni, in pa od same fizične pripravljenosti osebe. Ta teden sem opravil dva taka teka. Res se vidi, da sem čist iz tekaške forme po drugi strani pa so teki v tem tempu kar prijetna zad

Telovadnica

Slika
z najbrž najboljšim razgledom v Mariboru. Ja to smo si sedaj umislili pri nas. Do sedaj sma s Tatjano uporabljala kar domačo dnevno sobo za telovadni poligon, no par dni nazaj pa smo le končno šli pogledat kako je na naši strehi bloka. In to kar je gor je res škoda da nebi ponucali. Ravna terasa, en del je pokrit tako da se da skrit pred malo slabšim vremenom, nameščen je še drog za sušenje perila, ki pa ga bomo oziroma smo ga že uporabli mal drgač ;) V glavnem od zdaj je to moja nova telovadnica. Pa še dokaz da se tud v dežju in vetru da delat. Ko pa se vreme mal izboljša pa še mal dodatnih slik da se vam bojo mal cedile sline. P.S. No če koga zamika pa se mi lahk pridruži ;)

Spet malo

Slika
nedeljskega teka, no bolje rečeno valjanja po blatu. V bistvu je to edina prireditev, ki me še potegne, da se jo udeležim. Sicer sem v tem še bolj novinec saj sem bil šele na drugi taki tekmi, vendar pa je bila ta veliko boljša kot prejšnja v Celju, vsaj kaj se ovir in trase tiče. Trasa razgibana, celi čas po gozdu in čez travnike, vmes pa vsemogoče od vode, blata, plezanja, preskakovanja in še in še. Trasa je ponujala en krog dolg 7 km za najboljše pa dva kroga. Odločitev na začetku je bila, da če nam uspe prit krog prej kot v uri gremo še enga, če pa več kot v uri pa zaključimo. Žal ali pa na srečo, no bolj to drugo smo za cel krog porabli nekaj več kot uro in tako zaključili po enem krogu. No glede na to kak me danes bolijo noge je blo kar dost. Bo res treba mal več laufat... Ciljni šprint. (foto: Braverun)

Tolk velik

Slika
se dogaja da skor ni časa, da bi se spravu kaj napisat. Avgust je že skor mino nam pa se dogaja 100 na uro. Najprej je Miha mel krst. No pol pa nam je uspelo dočakat dopust. Minilo pa je ko bi mignil saj smo bli v pogonu. Stara dva sma mal telovadla. Men je uspelo s kolesom tud na Veliki Alan na Velebitu in sem tako iz morja skoču na 1340 metrov nad njim. Vmse sem lahk mal užival ob lepih pogledih na otoke. Ceste pa kar ni blo konca, do vrha je iz Stinice skoraj 21 km in kot rečeno 1340 bližje nebu. 500 metrov pred koncem pa 200 pulza. In končno cilj. Seveda pa je blo tud časa za plažo in guganje...

Napredek

Slika
ki sem ga dosegle pri kolesarjenju je od lanskega leta pa do letos res velik. Za hec sem šel malo gledat lanske in letošnje čase voženj. K sreči lahko hitro naredim primerjavo saj imam par standardnih krogov, ki jih vozim tako s cestnim kot z gorskim kolesom in tako je z lahkoto potegniti nekaj zaključkov. Evo primerjava med lani in letos. Trasa je ista se pravi na Pohorje po Kordeku pa potem Glažuta, Cojzarica, Areh, Bellevue in spust v Hoče ter domov. Trasa je dolga cca. 52 km in ima cca 1300 vm. lani letos Razlika je več kot očitna.Tempo, ki ga lahko držim letos je mnogo večji, kar se na koncu pozna tudi na hitrosti. Z traso opravim za več kot 10 minut hitreje. Še večja pa se je pokazala razlika letos na krajši trasi Eko maratona. Trasa ni popolnoma identična, saj sem letos dodal še malo čez 8 km, se pa pozna na skupni povprečni hitrosti, ki je kljub dokaj razgibani trasi z kar nekaj višinci letos prevožena z 30 km/h v povprečju. Za lažjo predstavo za k

Želje so eno

realnost pa čisto nekaj drugega, če si realen seveda. No kaj pa ti pravzaprav ostane kot biti realen pa naj bo katera koli odločitev v življenju. Lani oktobra, ko sem se končno odločil, da naredim nekaj v zvezi z mojo poškodbo in da nenehna bolečina, ki sem jo imel in nenehno šepanje pač ne vodita nikamor sem imel željo, da pričnem teči nekje po mesecu in pol. Ja to je bila želja, realnost pa je taka, da še sedaj kaj dosti ne tečem, ker tetiva še sedaj ni čisto OK. Realno sem sedaj nekje na tretji četrtini do popolne ozdravitve, to se pravi, da redno tekel ne bom še vsakj tja do jeseni ali začetka zime. Seveda pa obstaja možnost, da se zadeva še podaljša, bomo videli. Dejstvo je, da je tisto, kar je bilo zame včasih nepredstavljivo, se pravi to, da nebi šel tečt sedaj čista realnost, pa ne samo to ampak je to sedaj čisto sprejemljiva realnost. Po drugi strani pa je res, da sem tek nadomestil pač sedaj s kolesom in pa treningi moči, da kdo nebi mislil, da sem pač lepo zleknjen nek

Ne spremljam jih veliko

ampak tu pa tam pa preberem kaj se piše po njih. Gre za raznorazne forume. Pri meni je dolgo časa bil v ospredju TF (tekaški forum) , mal opokukam tud na Bicikl.com pa še na kerega, no pravzaprav sem registriran samo na teh dveh, aja pa še na Maxximumu , ki pa gta že dolgo nisem pogledal.  Kaj čem povedat, to da je vedno manj koristnih informacij, ki ti jih taki forumi nudijo. Ko sem začenjal s tekom sem iskal vse živo na forumu, od tega kera oprema je dobra, pa do tega kako je blo na tekaških tekmah, pa do tega kako si pomagati pri poškodbah, no v glavnem pač stvari, ki so me v danem trenutku zanimale. No tu pa tam sem postavu tud kako vprašanje al pa napisal kako izkušnjo, pa naj si bo mnenje kako je blo na tekmi la pa o tem kaki se mi zdijo keri copati, kdaj pa kdaj pa tudi o tem poškodbah, ki so me ali pa me še mučijo. dejstvo pa je da sem vedno poskušal pisati objektivno in resnično brez olepševanja stvari. Če mi je na teku blo hudo in sem trpel sem to napisal, ker žal tek

Prvič

Slika
letos smo si privoščli en teden dopusta, no marsika je blo prvič, ne sam letošnji dopust. Naprimer prvič je šel na dopust naš Miha, prvič smo šli na dopust v toplice in prvič sem na dopust vzel seboj kolo. Vse skup se je izkazalo za odlično. miha je užival v vodi kot le kaj, no pa ne samo on pač pa pravzaprav vsi, Živa je dirkala po toboganih, midva pa sma uživala v topli vodi in mehki travi v senci. Res dobra odločitev tele Čateške. No pa še hišica našega sidnikata je super.  V glavnem čas je minil kot bi mignil. Vsako jutro sem jaz odšel za dobre dve urce na kolo potem je Tatjana lahko po telovadila in nato je sledilo kopanje. In ko je človek tako ves čas nekaj aktiven cajt prehitro mine. Na obis sta prišla tud stara ata in stara mama. Miha je užival v jutranjih sprehodih. Najlepše pa je blo v senci na travi. No pa tud v bazenu se ni noben pritoževal.

Uradno slikanje

Slika
za svojo prvo osebno izkaznico je naš Miha prestal kot bi se reklo z "flying colors" in nastalo je tole

Zgodnje jutro

Slika
v nedeljo sem izkoristil za kolesarski vzpon na Roglo in to tisti klasičen, iz Zreč direkt na Roglo. Huh že kar dolgo je od kar sem se po tej cesti z biciklom povzpel na Roglo. Res je da sem vmes udaru kako varjanto z gorcem pa lani enkrat čez Skomarje in Resnik. No to nedeljo pa kot rečeno klasičen vzpon, najprej spust iz Boharine v Zreče in potem krog v Zrečah za ogrevanje potem pa v breg. Se je vidlo, da že dolgo nisem bil, ker je vzpon minil kot bi mignil, pa tud nisem glih vrgu srce in duše ven pač pa tak na tričetrt nekje. V glavnem mi je uspelo prit na Roglo krepko pod uro in to je bil tud namen. Na vrhu pa lepo vreme in mal hladno. Popoldan pa...

Balzam

Slika
za telo in dušo je bilo tole nedeljsko druženje v Celju. Razlog pa je bil nekaka mestna avantura oz. Urbani gladiator, kot je prireditev poimenoval organizator. Aja, zakaj balzam? V poplavi vseh tekaških tekem, kjer vsi lovijo razne PB-je in gledajo skoz na uro in pulz pa je to blo končno nekaj kar je bila tekma, ki pa to ni. Na koncu je bilo važno da ekipa pa ne glede ali je bila dvo ali več članska pride v cilj, da premaga progo, ki si jo je zadala in da se ima pri tem fajn. V cilju pa ni glavna tema kakšen tempo smo imeli, pa kak je bil čas itd., itd. Tako ni blo niti pretirane nejevolje, ker proga tu pa tam ni bla najboljš označena in smo se mal zgubljali, no v najinem primeru sma tak od oka napravla kaka 2,5 km viška in kakih 150 višincev pa kot sem reku nič za to. Cilj in namen je bil probat nekaj novega, malo adrenaliskega, se met fajn in se pošteno razmigat. Proge so bile tri različne, seveda pa sma se midva s sodelavcem Dejanom, ki ga vsi bolje poznajo kot "Mileta&q