Preskoči na glavno vsebino

Objave

Prikaz objav, dodanih na maj, 2015

Obred prehoda

je prevod, ki ga google da ko odtipkaš Rite of passage ali kot temu pravijo RoP, enako kot vsi dobri treningi za ketle je tud ta prišel od Pavla Tsatsulinea. To en od kettlebell treningov, ki jih jaz delam zadnje tri tedne. Zadeva je zelo enostavna in gre v bistvu za stopnjevanje oz. lojtro. Se pravi naredim clean & press z levo pa potem z desno in en chin up, pa potem dva in tri vse do pet. in to je ena serija. jaz to delam z 20 kilskim ketlom, kar pomeni da v eni seriji dvignem 300 kg z vsako roko. za enkrat delam 6 serij kar pomeni 1800 kg z vsako roko. Vmes med serijami delam po 2 min 20 s, plenka, to je mal za pavzo. Seveda je pred začetkom nekaj ogrevanja z svingi in sklecami in potem na koncu še nekaj ohlajanja z svingi pa side planki počepi pa še kaj se najde.
Kako zgleda RoP se najde tud na youtube.

Babica praznuje - uradni del

seveda, ker pač 60 let ni kar tak je babica, no moja mama, da ne bo pomote, pač organizirala malo pogostitev za neka žlahte.  Za to priložnost je moja sestra sestavla en rahu nagovor, ki pa je bil v bistvu pesem, no jaz nisem mel pojma, da mam pesnico v tako bližnji žlahti.
Tu je ta pesnitev...


Mami!

Ker leta pač izbirati ne znajo, zdaj še ti na vrsto si prišla, v mrežo svojo so te ulovila šestdeseta. Ker verjetno pričakuješ, da kaj lepega o sebi čuješ, ti par besed bom prebrala, mogoče še kaj sproti bom dodala.
Kot druga hčerka si se rodila, in pridno ti si se učila. Žal priložnosti za šolanje nisi dobila zato si se zelo mlada zaposlila.
Si zgodaj ti se zaljubila in tudi kmalu v zakonski stan si stopila. Nato sta hišo gradila in prenekateri cigu in cement si preložila. Pravi majster na mešalcu si bila kar se zdaj najbolj na tvojih bolečih kolenih pozna. Veliko je bilo odrekanj, si oblek in čevljev nisi kupovala, ko pa končno si si škornje kupila, ti miška v njih je luknje naredila.
Vmes sva midv…

In potem se pojavijo

prve poškodbe, ki pa jih kot nadobudni novi tekači vse po vrsti zanemarjamo. Tečemo z bolečino, mal na začetku šepamo, tu pa tam pade kaka protibolečinska tableta, pa kako tejpanje le redko kdaj pa obisk kakega strokovnjaka s področja fizioterapije, da pa bi si vzeli pavzo to pa ni opcije.
Zgoraj opisano je točno to, kar sem počel zelo dolgo jaz in kar vidim, da počne velika večina bolj ali manj izkušenih tekačev. Je pa res, da le redki o tem iskreno spregovorijo, če pa že kdaj pojamrajo na kakem forumu, pa ali dobijo kup neumnih odgovorov v stilu, "kaj te ne ubije te okrepi" in podobne traparije... Če pa že dobijo kak pameten nasvet pa ga večina itak ne upošteva. Žal je pač tako, da nas je velika večina "prepametnih" in se pač vse moramo naučiti iz lastnih izkušenj, žal pa je cena za to včasih kar malo (pre)velika. Velika večina se ne zaveda, da bi ob prvih znakih bolečin lahko zelo kratek počitek bil zadosti, da se zadeva umiri in bi lahko kar hitro nadaljevali …

Apetiti se s časom večajo

in s tem ne mislim, samo na hrano, ki je lahko velik problem pri tekačih, no vsaj jaz imam tako izkušnjo,da sem po teku bil lačen kot volk. No ampak to je tema ta enega od naslednjih prispevkov. Današnja tema pa bo o tekmovalnih apetitih.
Kot večina rekreativcev v eni točki pridemo do tega, da se bomo udeležili kake tekaške tekme. Vsak ima svoje cilje pri takem nastopu in velika večina jih je vezanih na dosego določenega časa. Tako so v teku neke meje npr. preteči 10ko pod 40 minut ali pa polovičko pod 1:20 ali pa maraton pod 3 ure. No vse to kar sem naštel so bli moji cilji in vsak jih ima pa ne glede na to ali jih prizna ali pač ne. In glede na vse te zadane cilje je potrebno nekako prilagoditi tudi trening. Tako je potrebno vključiti nekaj treningov za vzdržljivost pa nekaj za hitrost. Jaz sem za hitrost delal predvsem tempo teke, to se pravi, da sem delal v nekem treningu določen odsek, ki sem ga odtekel v tempu ali pa malenkost hitreje, kot sem tekel potem na tekmi. Ti treningi …

Babica praznuje