JAZ IN...

je trajalo letos, da sem se prebil do dobre knjige in omembe vredne nadaljevanke. V prvem primeru gre za nadaljevanje zgodbe o Tarasu Birsi, detektivu iz prve knjige Jezero. Čeprav še nisem prišel do konca, lahko že zatrdim, da je knjiga odlična ali celo še boljša od prve. Najbolj všeč mi je slog pisanja, ki malo spominja na Nesboja, kar pa je v tem primeru samo pohvala, gre namreč za to, da se v enem poglavju zgodba seli od enega do drugega junaka, ki nastopa v njej, kar dela knjigo razgibano in vseskozi zanimivo. No pa dodam samo še naslov, gre za knjigo Leninov park. Kar se tiče dobre nadaljevanke, je težava kar velika. Kljub poplavi tovrstne produkcije pa je kar težko najti nekaj kar je res vredno ogleda in ni že nekaj kar smo videli v preteklosti. In je v bistvu edina v tem letu, ki je zame vredna omembe in je v bistvu tako dobra, da jo gledava skupaj s Tatjano, lepo počasi vsak večer en del, ko sma oba doma. Gre torej za nadaljevanko Billions , zgodba je zanimiva v kate

za eno nedeljo je bilo včeraj. Najprej pokliče Tatjana in pove, da se je Živin kuža zastrupil in, da zelo slabo kaže, pol pa še ata pove, da je tud maček, ki je bil od lani pri naših doživel nesrečo in ni več med živimi. Mala Lili res očitno ni imela sreče, ker se je najbrž zaradi svoje mladostne radovednosti z nečim zastrupila in mlad organizem ni bil kos temu.  Torej zdaj veste zakaj je to res preveč slabih novic za eno nedeljo. In to je tudi razlog, da sem jaz apriori proti živalim pri naši hiši, ker dobro vem, da poleg veselja in seveda velike odgovornosti, slej ko prej pride tudi žalost in to je stvar, ki jo jaz kar težko prenašam in se zaradi tega, tudi hočem temu raje izogniti če se le da. Vsi pač vemo, da se ljudje kar močno navežemo na živali in razlog za to je preprost, v teh bitjih pač ni tistih lastnosti, ki jih ima veliko ljudi. Živali pač niso pokvarjene, nevoščljive, hudobne in kaj je še takih stvari in  nam je še toliko težje, ko se zgodi, da jih zaradi takega ali