Iz Rogle na Ribniško

 in nazaj. To je ena od poti, ki sem si jo zadal letos. Malo zaradi tega, ker me je kar malo sram, da imam tako blizu lepe poti za tek pa jih ne izkoristim, malo pa tudi za to, da razbijem monotonost teka po mestu.

No, da bo vse skupaj malo bolj zanimivo, sem se na pot podal po nočni. Torej iz Celja direkt na Roglo in potem poto pod noge. V bistvu nisem imel nekih hudi ambicij, pa tudi ne prave predstave koliko mi bo celotna pot tja in nazaj vzela, ker se v bistvu sploh ne spomnim kdaj sem nazadnje bil na Ribniški peš. Vedel sem, da do Lovrenških pridem v dobre pol ure in pa tudi to, da sem tam na slabe pol poti. Čisto pa sem pozabil, da je od Lovrenških najprej spust, ki je od začetka lep in gre po travniku, potem pa zavije v gozd, kjer se pot spremeni v kar zahtevno, polno kamenja in razrito zaradi nalivov. Je pa nato vzpon na najvišji vrh Pohorja lep, saj poteka po lepi poti po gozdu, ob enem pa se tudi kr vleče, sploh, če si zadaš pravi tempo. Na vrhu se že vidi Ribniška in do tam je samo še rahel spust in manjši vsponček po cesti. Ko sem pričel do koče sem ustavil uro, ki sem jo pogledal samo pri Lovrenških kjer je kazala 33 minut in potem pri koči, kjer sem jo ustavil pri uri in 26 minut. Ni slabo, sploh glede na to, da na tabli za pohodnike piše, da pot traja 3 ure in 30 minut..

Na Ribniški sem se malo usedel se preoblekel malo poklepetal z oskrbnico koče in se obrnil v smeri Rogle. Glede na to, da sem pot do Ribniške oddelal brez ustavljanja sem se za nazaj grede odločil, da pa se parkrat le ustavim in uživam v pogledih in razgledih, ki se ponujajo po okoliških hribih in dolinah. Seveda sem zavil tudi na Lovrenška in si privoščil manjši postanek, potem pa pot nadaljeval po poti, ki gre v smeri Peska, vendar nisem šel do koče na Pesku ampak po tekaški, ki je mimogrede kar težko prehodna zaradi podrtega drevja, nazaj na Roglo. 

No tudi v to smer nisem ravno šparal nog in sem prišel do parkirišča, ko je ura skupaj pokazala 2 uri in 55 minut. Se mi zdi da ni tak slabo, za pot dolgo 20,5 kilometrov ni nekje za okoli 800 metrov vzponov in spustov. 

Tole pa je nastalo nazaj grede.












Na poti sem uporabljal tekaški nahrbtnik, ki sem ga kupil pred kratkim in zložljive palice. Oboje se je izkazalo za super nakup, sedaj moram samo nekaj vložit še v boljšo obutev, saj sem opazil, da copati, ki jih uporabljam sedaj to so Hoka Challenger niso kos daljšim tekom. 









Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grčija z avtodomom

Grčija 3

Grčija 2