JAZ IN...

po našem okusu. Zima se je lepo naredila čez Božič in logična odločitev je bila, da gremo za nekaj dni na Roglo. Seveda sem takoj vedel, da bodo zaradi tega terjalo davek pri številkah ali bolje rečeno pri doseganju zastavljenih številk teka in kolesarjenja. Ampak bi za lepe dni na sengu žrtvoval še kaj veliko več kot so samo številke, ki na koncu ne pomenijo kaj veliko.  Kakor koli zadnjih pet dni v letu smo preživeli na snegu v pravi snežni idili, ki jo lahko ponudi Rogla. Torej tek na smučeh, alpsko smučanje, sprehodi in še savna, kaj več si človek ne more želeti.  Jutranji pogled na Kamniško-Savinjske alpe. Jutranja idila, ko še ni nikjer nikogar, le jaz in tekaške smuči. Naše bivališče.                                                         Mal nas je zeblo a mi se ne damo. No zadnji dan v letu smo se vrnili domov in zvečer že kot bi...

 pravijo, da je na zadnje bilo to leta 2007. Niti nočem pomisliti koliko bom star, če se naslednji interval ponovi. Ampak ni pomembno potrebno je uživati v teh trenutkih zdaj. Tako, kot sem prvič dobil izplačano božičnico imam tako leto dopust čez celotne praznike kar pomeni, da sem prvič dejansko doma čez praznike, ki naj bi bili družinski, no meni ji do sedaj nikoli v celoti ni uspelo preživeti doma. Se je pa dopust nenapovedano malo podaljšal ali bolje rečeno začel prej kot je bilo planirano. Tako gripo kot sem prebolel jo še nisem za svojega življenja. Sploh nisem vedel, da lahko zaradi enega virusi človek doživi take bolečine po telesu. Seveda mi je ta bolezen malo prekrižala načrte glede doseganja športnih ciljev, ampak na koncu gre samo za številke, ki na koncu čez nekaj časa več ne bodo pomenile nič.  Dopoldan sem se vrnil od avtodoma, kjer sem čistil sneg iz strehe in res ga je veliko, no OK dobrih 10 centimetrčkov je za nekoga smešno malo a tu za Maribor je to za zad...

 je nastal v mislih in ob poslušanju zanimivega podkasta, sem prepričan, da sem že priporočil v poslušanje kako epizodo in TA je spet ena tistih. In tema tega pogovora je spet ena tistih v nizu kjer si lahko postaviš vprašanje "Ne sprašuj se kaj lahko država naredi zate, ampak kaj lahko ti narediš za njo." Vem, da je za mnoge to najmanj popularna tema in, da bo marsikdo rekel, kako naj če še za življenje nimam, ampak ali je to res in ali ob malenkost bolj pametnem razporejanju denarja nebi ostalo tudi kaj kar bi se lahko dalo na eno mesto, kjer bi se to z leti akumuliralo in tudi po malem raslo. No najbrž je za mojo generacijo že malo prepozno, čeravno se vsak investiran evro lahko tudi nam pozna če 10 let, je pa to definitivno tema za nas, saj imamo vsi otroke , ki prehajajo v fazo ko se bodo začeli postavljati na lastne noge in za njih pa je ključnega pomena, da se zavedajo kako pomembno je začeti takoj investirati del zasluženega denarja, saj jim bo to še kako prav prišlo...

 a še preden vam razložim zakaj ravno bo ta generacija rešitelj našega človeštva pa malo razpredanja o davčni in socialni politiki, ki jo nikakor ne razumem. Pa bom to razložil na praktičnem primeru, ki pa nikakor ni izmišljen. Torej poznam družino, ki ravno ni bajno ekonomsko situirana a je ne vem iz katerega vzroka njihov fetiš nakupovanje nepremičnin, da je zadeva še bolj bizarna to delajo sedaj, ko nakup stanovanj za moje pojme razen, če gre za lastno eksistenco ali pa seveda, če imaš kupe denarja ravno ni najbolj pametna naložba. Že res, da se denar ceni in, da se da z raznimi fiktivnimi nakazili dohodkov dobiti bajne kredite a kaj ko nihče nikoli ne zna izračunati, kakšen, če sploh je finančni dobiček, ko kupiš recimo nepremičnino in jo daš v najem. Najbrž je velika razlika že samo aloi je ta nepremičnina namenjena za poslovni objekt ali pa če gre za stanovanjski objekt. Kakor koli, kaj želim povedati je, da se eni spuščajo v prav distopične nakupe, ki jim bodo na daljši rok ...

 je pred nami, torej od krompirjevih počitnic in pa do konca leta.  Krompirjeve smo letos preživeli v Istri, ki je v tem času bolj prijazna do turistov, saj ni ne pretirane gužve ne pretiranih cen, je pa res, da je razen trgovin, ki so odprte normalno, težje priti do kake dobre gostilne. No mi smo vseeno preživeli lep teden, malo smo se vozili s kolesom, malo smo posedali na plaži in se martinčakli, razen zadnji dan, ko nas je dež prisilil bolj v notranjost, pa nam tudi tam ni blo hudega. Sedaj pa že počasi gledamo proti zimi in čakamo na prvi sneg tudi malo nižje od 1500 metrov. Obeti so za naslednje dni že kar ugodni in prav zna se zgoditi, da nam pobeli dolino tudi že pred prvim decembrom, ampak to so samo obeti. Če sedaj pogledam skozi okno že ni prav nič zimsko, sploh, ker piha bolj južni veter in so temperature krepko čez 10, ampak se bo očitno tudi to obrnilo. Tako ,da se lepi suhi in dokaj topli jesenski dnevi očitno poslavljajo. No kar se final pusha tiče, mi še do ko...

 je za nama. V bistvu sem šel malo pogledat in ugotovil, da sem v Ljubljani tekel že devetič, od tega trikrat na polovički, štirikrat na maratonu in na eni desetki. V bistvu sem svoj pri uradni pol maraton odtekel v Ljubljani in nato naslednje leto še celega. Tudi časi so za današnjo hitrost, ki jo premorem zavidljivi. Prva polovička se je končala v dobi uri in 37 minut, maraton pa v treh urah in sedem minut, kar je za vsakega rekreativca kr soliden rezultat. No sedaj je realnost drugačna. Seveda niti nimam več želje po tem, da bi lovil sekunde in minute na kilometer, bolj mi je pomembno, da pretečem 21 kilometrov, kar niti ni tako kratka razdalja in ravno vsak jo tud ne more preteči. Pa še nekaj, nekako si zastavima cilj, da pridema v cilj v dveh urah in to nama je uspelo sedaj že trikrat zapored.  Nekako rutinsko sedaj že hodima v Ljubljano, grema v soboto najprej dvignit številke, potem v trgovino in nato na Dolgi most, kjer lepo prespima, zjutraj pa nato na bus na štart, s...