Objave

Grčija 3

Slika
 ja tudi letos je naš glavni dopust bil kot že zadnji dve leti od kar imamo avtodom v Grčiji.  Sedaj smo že izkušeni mački in glede na to, da smo letos imeli največ časa za oddih, smo si lepo na izi splanirali dopust. Še vedno pa se držimo rekla manj je več in pa čim manj kompliciranja.  Torej pot sedaj že kar standard. prvi postanek Leskovac, kjer smo pri Grošu pojedli prve čevape, nato pa prespali na počivališču Predejane. Počivališče ima vsako leto kaj novega, poleg čistih sanitarij se da tudi tam dobro jesti, imajo pa tudi trgovino. Naslednji dan pa naprej do meje z Severno Makedonijo, ki smo jo kar preleteli z obveznim postankom v Gevgeliji, kjer smo nakupili malo hrane in pijače. Nato pa naslednja destinacija mesto Katerini, kjer smo najprej šli v Lidl, kjer smo napolnili zaloge za en tedn, nato pa še obvezni prvi Giros.  Nato smo se zapeljali še par kilometrov do prvega kampa, kjer smo potem preživeli prvi teden našega dopusta. Torej kamp Gold beach pod goro Olimp. je bil letos

Pa če mi plačajo ko ne

 bi se lahko temu na kratko reklo. Pri tem imam v mislih uporabo vlaka za vsakdanje namene, kot bi bila recimo lahko vožnja v službo. Po tej izkušnji ziher spet nekaj časa ne bom sedel na vlak, če res ne bo nujno potrebno. No, pa da malo utemeljim zakaj.  Torej zadnjič sem moral silom prilike, kot bi se temu reklo uporabiti to prevozno sredstvo, od Maribora do Sl. Bistrice. Po voznem redu rabi vlak za to relacijo 20 minut. No mi smo dodali k temu času še 19 minut, torej smo stali na progi skoraj tako dolgo, kot smo se vozli, s tem, da je vlak iz postaje štartal točno ob uri. Je pa vse skupaj podkrepila še ena voznica, ki je izstopila skupaj z mano na postaji, ko je povedala, da uporablja vlak vsaki dan ampak, da nikoli ni točen. Žal sem tako opustil vse še tako male upe, da bi kadarkoli uporabljal vlak, kot prevozno sredstvo za v službo, razen v primeru, ko bi imel tako službo, ki bi dopuščala fleksibilen delovni čas, kar pa žal pri meni odpade.  Tako, da vsi tisti, ki se čudite zakaj

Ravno pravi čas

Slika
 je tale vročina, da se malo zopet posvetimo pivu. No, tokrat bi pravi pivo pivci rekli temu brezalkoholna pijača z okusom piva in kot vedno smo pravi pivo pivci v lovu za največjim približkom okusa piva in to je predvsem grenkoba, ki jo večina najbolj ceni v okusu piva.  Žal je večina brez alkoholnih piv bolj sladkastih, no kakor koli tokrat imam na lagerju tri. Enega slabega, potem enega srednjega in enga, ki dosega kar visoke standarde, vsaj kar se mojega okusa tiče. Torej prvi je iz Hoferja Eichbaum in je za mene najslabšega okusa, torej najbolj sladek in tudi ledeno mrzel ni glih nekaj kar bi jaz priporočal Naslednji je med pivi kar znana znamka Stella Artois in sem ga kupil v Grčiji, najbrž pa se ga da kupiti tudi pri nas. No ta že spada v rang piv, ki bi ga z lahkoto pil za hudo žejo. In pa še zadnji, ki pa je po zdaj zbranih vseh primerkih po mojem okusu res dober in to je znani češki pivovar Staropramen, ki ima zelo dobro tudi alkoholno verzijo. Pa na zdravje!  

Saj ni res pa je

 bi lahko rekli naslednji mali zgodbici. Zgodbici, ki je tako smešna, da je žalostna ali pa tako žalostna, da je smešna, kakor kdo želi. Je pa zgodba, ki je sicer zelo kratka odraz časa v katerem živimo. Pa ne samo časa, ampak družbe kot celote. Družbe, ki se ima za napredno a je v bistvu bolj primitivna od tiste, ki je živela ob nastanku človeka. Zakaj tako pravim? Zato, ker si mislim, da je imela družba v pradavnini veliko večji poudarek na sobivanju, ker drugače pač takrat ni bilo možno preživeti, za razliko od danes, ko eden drugega vidimo kot konkurenco in kar gledamo, kako bomo komu podstavili kako poleno in se potem naslanjali ob njegovem padcu. Pa saj to je že tako ali tako obrabljena tema pri meni a se še kar ne morem načuditi, da smo lahko taki drug do drugega, da se komolčimo na vsakem koraku, se prerivamo v takem in drugačnem smislu. In ko tako gledam vse to se sprašujem zakaj je temu tako. edini pameten razlog za to je očitno strah, strah, pred nekom, strah pred nečem. Pre

Toča

Slika
 je včeraj klestila po naših koncih, no najbolj v okolici Rač in Frama in glej ga zlomka ravno tam sem jaz včeraj parkiral avto. Posledice so seveda vidne na plehu in steklu. Seveda je to malenkostna nesreča v primerjavi z tem kar so doživeli tisti, ki jim je odneslo streho nad glavo in se morajo sedaj ubadati z stvarmi, ki so veliko bolj pomembni za njihovo eksistenco, kot pa nekaj lukenj v plehu. Ampak, kaj je poanta tega zapisa. To, da so toča in neurja, ki so vse pogostejša v naših koncih pač posledica tega, kako se mi obnašamo do narave, kako smo brezbrižni in v nekaterih primerih prav egoistično gledamo samo na svojo rit. Da naštejem nekaj primerov. To, da se moramo peljat vsaki meter z avto namesto, da bi šli peš je le ena od malenkosti. No, sedaj smo seveda presedlali na t.i. elektro mobilnost in bi vsi imeli električne avte pa skiroje pa bicikle, ob enem pa bi v Šoštanju kurli lignit in iz njega delali elektriko. Tako so mi prav smešni vsi tisti, ki ne pustijo postavitev vetrn

Hyrox trening

Slika
 je sedaj nekaj kar prakticiram vsaj enkrat na teden. Pred časom sem že nekaj pisal o tem športu ni pa tudi o tem, da sem že kar nekaj časa nazaj, no preden sem v bistvu slišal za ta šport že delal podobne treninge.  Za kaj torej gre, če še kateri ne pozna ali pa še ni poguglal, na kratko gre za kombinacijo ponovitev teka različnih vaj, vse skupaj pa se ponovi osem krat. V osnovi bi torej moral odteči osem krat po kilometer, vmes pa opraviti osem vaj, ki so pri hayroxu vedno enake. No, sedaj boste sigurno pogledali za kaj gre. Ker je v praksi doma težko izvajati iste vaje kot so na uradni tekmi, sem jaz zadevo malo prilagodil z nekaj pripomočki. Torej pri teku ni kaj komplicirati saj imam od doma dve kombinaciji kroga, eden malo daljši kot kilometer in eden malenkost več kot 800 metrov. Kar pa se tiče vaj pa se znajdem malo po svoje. Pomagam si z gumicami, TRXom, medicinko in kettlebelom in tako naredim super trening.   Pa da še malo opišem kako to izgleda. Začnem s kilometrom teka, po

Albanija 2

Slika
kot bi se lahko reklo temu zapisu, ker pač sem že namenil nekaj besed o tej državi v kateri sem sedaj že več, kot mesec in pol in, ker se bliža počasi a vztrajno tudi čas vrnitve domov. Kaj bi lahko na kratko rekel o tej državi, kjer narava res navdušuje vse ostalo pa bolj ne. Kot sem slišal nekoga reči, kar be bog ustvaril je res fenomenalno a kaj, ko je vse tisto kar je naredila človeška roka potem pokvarilo celotno sliko.  Čeprav sem že kar domač v teh državah Balkana pa se še vedno sproti čudim temu kar vse so ljudje tukaj sposobni narediti in kako je tukaj življenje. Mogoče bo za koga, ki sem pride na krajši obisk vse skupaj zanimivo, smešno, mogoče na trenutke celo absurdno, a dvomim, da se bi lahko privadil na življenje tukaj, na navade in na obnašanje. Pa ne mislim na pregovorno balkansko ležernost, pač pa bolj na ignoranco, predvsem imam tu v mislih na ignoranco do sobivanja. Ker je zame pač velika vrednota, da spoštuješ ljudi s katerimi sobivaš je pač tu življenje zame skoraj