Objave

Zakaj bo naš rešitelj gen Z

 a še preden vam razložim zakaj ravno bo ta generacija rešitelj našega človeštva pa malo razpredanja o davčni in socialni politiki, ki jo nikakor ne razumem. Pa bom to razložil na praktičnem primeru, ki pa nikakor ni izmišljen. Torej poznam družino, ki ravno ni bajno ekonomsko situirana a je ne vem iz katerega vzroka njihov fetiš nakupovanje nepremičnin, da je zadeva še bolj bizarna to delajo sedaj, ko nakup stanovanj za moje pojme razen, če gre za lastno eksistenco ali pa seveda, če imaš kupe denarja ravno ni najbolj pametna naložba. Že res, da se denar ceni in, da se da z raznimi fiktivnimi nakazili dohodkov dobiti bajne kredite a kaj ko nihče nikoli ne zna izračunati, kakšen, če sploh je finančni dobiček, ko kupiš recimo nepremičnino in jo daš v najem. Najbrž je velika razlika že samo aloi je ta nepremičnina namenjena za poslovni objekt ali pa če gre za stanovanjski objekt. Kakor koli, kaj želim povedati je, da se eni spuščajo v prav distopične nakupe, ki jim bodo na daljši rok ...

Final push

Slika
 je pred nami, torej od krompirjevih počitnic in pa do konca leta.  Krompirjeve smo letos preživeli v Istri, ki je v tem času bolj prijazna do turistov, saj ni ne pretirane gužve ne pretiranih cen, je pa res, da je razen trgovin, ki so odprte normalno, težje priti do kake dobre gostilne. No mi smo vseeno preživeli lep teden, malo smo se vozili s kolesom, malo smo posedali na plaži in se martinčakli, razen zadnji dan, ko nas je dež prisilil bolj v notranjost, pa nam tudi tam ni blo hudega. Sedaj pa že počasi gledamo proti zimi in čakamo na prvi sneg tudi malo nižje od 1500 metrov. Obeti so za naslednje dni že kar ugodni in prav zna se zgoditi, da nam pobeli dolino tudi že pred prvim decembrom, ampak to so samo obeti. Če sedaj pogledam skozi okno že ni prav nič zimsko, sploh, ker piha bolj južni veter in so temperature krepko čez 10, ampak se bo očitno tudi to obrnilo. Tako ,da se lepi suhi in dokaj topli jesenski dnevi očitno poslavljajo. No kar se final pusha tiče, mi še do ko...

Še ena 21 ka

Slika
 je za nama. V bistvu sem šel malo pogledat in ugotovil, da sem v Ljubljani tekel že devetič, od tega trikrat na polovički, štirikrat na maratonu in na eni desetki. V bistvu sem svoj pri uradni pol maraton odtekel v Ljubljani in nato naslednje leto še celega. Tudi časi so za današnjo hitrost, ki jo premorem zavidljivi. Prva polovička se je končala v dobi uri in 37 minut, maraton pa v treh urah in sedem minut, kar je za vsakega rekreativca kr soliden rezultat. No sedaj je realnost drugačna. Seveda niti nimam več želje po tem, da bi lovil sekunde in minute na kilometer, bolj mi je pomembno, da pretečem 21 kilometrov, kar niti ni tako kratka razdalja in ravno vsak jo tud ne more preteči. Pa še nekaj, nekako si zastavima cilj, da pridema v cilj v dveh urah in to nama je uspelo sedaj že trikrat zapored.  Nekako rutinsko sedaj že hodima v Ljubljano, grema v soboto najprej dvignit številke, potem v trgovino in nato na Dolgi most, kjer lepo prespima, zjutraj pa nato na bus na štart, s...

Diplomirali

Slika
 smo včeraj in to cela družina na enkrat. No vse se je začelo z občudovanjem travnikov in igrišča ob kampu, kar je privedlo do tega, da je Tatjana za rojstni dan dobila palice in nekaj ur tečaja vrhunec pa potem, ko sva na tečaju prijela za palice tudi jaz in Miha in se milo rečeno zagrela najbrž bolj, kot je bila do tačas glavna pobudnica tega. na zadnje smo okužili še Živo in tako padli vsi skupaj v eno za moje pojme lepo zgodbo, na kateri smo šele na začetku. Najbrž je sedaj že vsem jasno, da govorim o golfu, torej o igri o kateri sem kot opazovalec od daleč imel dokaj rezervirano mnenje, ki pa sem ga sedaj po parih mesecih spremenil v celoti. Ne samo, da sem ugotovil, da bo potrebno za vsaj povprečno obvladovanje palice, žogice in igrišča vložiti kar velike količine časa je to igra, ki je res za celo družino, kjer lahko eden drugega vzpodbujamo si pomagamo se včasih tudi malo pohecamo, predvsem pa se veselimo vsakega dobrega udarca pa ne glede na to kateremu od nas je uspel....

Ne sprašuj se kaj lahko država stori zate

 raje se vprašaj kaj ti lahko storiš za njo. Ravno te dni zopet poslušam kako predvsem podjetniki jamrajo, da je država predraga, da pobere preveč davkov, da gre prevelik del bruto dohodka za razne davke in prispevke. Ob enem sem slišal primerjavo med bruto in neto plačo med nami in Hrvaško, kako da Hrvati dobijo več izplačila pri enakem bruto znesku. seveda vse to verjamem, ampak a se kdo vpraša kakšen pa so pokojnine na Hrvaškem pa ali sploh kdo ve, da je tam obvezna vključitev v enega od pokojninskih stebrov. Ja res je, obvezna, med tem pa pri nas le peščica ljudi sploh ve da to obstaja, pa še od teh jih večina ne vplačuje sama ampak so vključeni preko kakšnih kolektivnih zadev v službi. Ob enem se sprašujem koliko jih ve, da je to še edini način kako si izboljšati svojo dohodninsko napoved in tako v bistvu na dva načina poskrbeti za izboljšanje svojega finančnega stanja.  Seveda ne, mi raje za vse obtožimo državo in to kako pač ne naredi dovolj za svoje državljane. Ampak t...

Pa smo ga dočakali

 prvi sneg mislim. Pred nekaj dnevi sem ravno šel gledat kdaj oktobra smo tekli na smučeh na Rogli in seveda sem našel zapis , če koga zanima. Še enkrat več potrditev tega, da pride prav tale stran, da se včasih pogleda kaj za nazaj, sploh če redno zapisujem stvari. No najbrž sedaj ne bodo napravili tekaških prog, kot so jih tedaj, ali pač... No pa nazaj k aktualnim stvarem. Med tem, ko so eni zboleli za znamenitim covidom in med tem ko drugi pol delovnega časa preživijo v službi pri organizaciji izletov, sem jaz na trenutke prav izžet. V septembru sem oddelal 9 nočnih služb, če računam 12 ur na delu pa še slabi dve uri na poti to vsakemu lahko pove koliko ur ki so namenjeni delu sem preživel tako ali drugače od doma v urah ko normalni ljudje spijo. Če pri tem upošteval še to, da zdaj pa res leta delajo svoje potem morm povedat, da ja sem prav izžet. Da ne omenjam kup drugih stvari, ki me frustrirajo glede tega. Tudi to bo enkrat prišlo na vrsto. Smo pa včeraj zopet bili popoldan ...

Spletno nategnjen, zadnji del

 bi se lahko reklo tema, no pa ali je res zadnji. Eni bi si srčno želeli, da bi bil, po vsem tem, ko sem bil nesramno ogoljufan  sem po skoraj dveh letih, vloženi ovadbi in prijavi na inšpekciji končno dobil nazaj denar, ki mi je bil ukraden. No lahko bi rekli, da sem dobil vrnjeno glavnico, ne bom pa ugibal kakšne so v tem primeru zamudne obresti in pa nastala škoda, ki mi jo je dotična oseba povzročila, seveda tudi ne bom omenjal poslanega dopisa s katerim bi zdaj lahko bilo pač vse pozabljeno.... Ampak pustimo to, zadnjič sem na brzino omeni, da sva bila s Tatjano na Rogli na trejl teku, ne vem pa če sem kaj omenil, da sem tam srečal starega tekaškega kolega s katerim sma skupaj tekla, ko še o trejlih ni bilo govora in smo tekači brusili podplate samo na asfaltu. Spomnil sem se prav zabavne zgodbe iz maratona v Trstu, kjer sem se na 4 sekunde približal času tri ure in kako je bilo zabavno. Čeravno moram priznati, da se res slabo spominjam vseh tekov, pa mi je iz tega ostalo...