Objave

Morje, hribi, jama

Slika
 kratek povzetek preteklega vikenda, ko se je končno poklopilo ne samo to, da sem bil jaz fraj pač pa je tudi vreme sodelovalo. K sreči vsaj ne rabimo potem skrbet kam bi šli ali pa kako bi prespali. Kot vedno kadar se namenimo do morja gremo v Izolo, kjer je idealno parkirišče za avtodome, tako, da smo si v petek privoščili krajši sprehod in pa hitro spanje, ker ko sem iz nočne pač ne gre drugače. Smo pa nato v soboto res lepo izkoristili, najprej jutranji tek, nato pa sprehod do Kopra, od koder smo nato z avtobusom šli nazaj do Izole, kjer je bila odprta kuhinja, torej idealno, da smo si lepo privoščili kosilo, po kosilu pa še samo lenarjenje do večera. Je pa bila nato nedelja pestra. Odločili smo se, da izkoristimo dan za pohod na Nanos. In bli smo kar presenečeni nad vzponom, ki je moram priznati ni mačji kašelj. Že res, da ne traja prav dolgo, saj ga je nam uspelo pregristi v uri in deset minut, je pa na parih delih kar zahteven in postreže tudi z neka klini in zajlami, tako, ...

Vsak ve za sebe

 kaj mu je v življenju pomembno, vsak ve ali bo eden tistih, ki bo samo lajal skupaj z ostalimi na karavano, ki potuje mimo njega ali pa bo mogoče pogledal mimo tega in zalajal v nekaj kar ostali ne vidijo ali se jim ne zdi vredno da bi videli. Enkrat sem že rekel, da o službi in o stvareh, ki se tičejo le te ne bom razpravljal, no pa saj tudi sedaj ne milim. Me je pa danes malo vzpodbodel članek o tem, koliko delamo oz. koliko delajo v drugih državah ali bolje rečeno kakšno je razmerje med delom in prostim časom. Žal je resnica ta, da mi ne pridemo niti med 60 držav na tem spisku, kar se tega razmerja tiče. Najbrž to ne pomeni, da nadpovprečno delamo, bolj pomeni to, da smo nadpovprečno časa v službi. Vsi pa vemo, da razmerje med tem koliko časa smo v službi in koliko naredimo v tem času nima nobene veze. Jaz itak delam neke vrste "turnus". ki to velikokrat ni ampak je velikokrat bolj žongliranje mojih služb med željami posameznikov in takrat se pokaže, da so dovoljena vsa s...

Najboljša letos

Slika
 vsaj kar se knjige tiče. Do sedaj meni neznan avtor Tomaž Kotnik je napisal res odlično srhljivko, če ne že kar grozljivko. Ne samo, da je sam žanr knjige nekaj novega, sploh v poplavi kriminalk. Pa ni samo zgodba, ki pritegne, še bolj pritegne jezik v katerem je napisana, sploh za to, ker je napisanega marsikaj kar si kdo misli, tu pa tam tudi izgovori, redko kdaj ali pa nikoli pa se ne napiše.  Za vse ki imate radi Kingovski pristop bo to prava poslastica. O sami zgodbi ne bom napisal nič, naj bo to presenečenja za vsakega bralca, bom pa napisal naslov, torej gre za knjigo z pomenljivim naslovom, ki se ga lahko interpretira na več načinov. Krvavec.                                                                       slika: primus.si

V stilu 007

Slika
 je tale knjiga, ki sem jo prebral kot za šalo. Gre za še eno od Jureta Godlerja, tokrat z kar smešnim naslovom "Naš človek u kafani". Ker malo spremljam avtorja vem, da je ljubitelj Bonda in Anglije in mi popolnoma sovpada v kontekst vsebine knjige. Res nisem pričakoval veliko, dobil pa sem knjigo, ki se bere tako dobro, kot se gleda film o agentu 007.  Za vse, ki se ob branju želite sprostiti jo le vzemite v roke, ne bo vam žal, zgodba, čeprav na trenutke kr absurdna teče v bistvu kot namazana.                                                                        slika: primus.si No imam pa sedaj v nadaljevanju malo bolj kompleksno čtivo. V angleščini sem se lotil knjige The illegals, ki se ukvarja z infiltriranimi ruskimi vohuni, v knjižnici pa me čaka nova knjiga Slovenskega avtorja a o tem več,...

9 let vsak dan

 ja faking vsak dan sem naredil vsaj eno obliko treninga. No, treninga je mogoče močna beseda, bolje rečeno bi bilo, da sem si v teh dobrih devetih letih vzel čas za neko obliko gibanja, velikokrat tudi dve ali še kaj več. Kaj to pomeni. Torej, kot prvo to, da v teh devetih letih nisem bil bolan, čeravno sem lani konec leta fasal gripo zaradi katere bi skoraj moral prekiniti niz a se sem se malo posilil in naredil neke vrste vaj za moč. No vse ostale dni pa sem naredil neke vrste športnega gibanja brez bolečin ali kakih drugih bolezni. V grobem to pomeni, da sem v teh letih pretekel 8 kilometrov manj kot 10.000, prekolesaril sem malenkost pod 40,200 kilometrov, pretekel na smučeh slabih 5400 kilometrov in še lepo število ur, ki sem ji posvetil različnim treningom za moč na kar sem v bistvu najbolj ponosen, ker ravno ta čas se vsako leto bolj in bolj obrestuje. Pa če bi to nekako pretvoril v ure, sem nekje v povprečju na 10 urah na teden, če potem to pretvorimo v teh devet let je 47...

Druga knjiga

Slika
 letos, ki sem jo prebral, je tudi od domačega avtorja. In to od Božička, ki mi je letos prinesel eno od kriminalk Jureta Godlerja. Po prebranem nimam kaj za dodati, kot to, da je Godler res človek mnogih talentov in, da mu tudi pisanje kriminalk gre dobro od rok. Prebral sem knjigo Mrtvi kot, ki ni prvenec, ampak je ena v vrsti knjig, ki jih je napisal. Fino lahkotno branje z dobro zgodbo, ki ima kar poseben konec, saj je zaključek napisan iz dveh zornih kotov. Vsekakor priporočam za lahkotno branj, če ne prej pa za čas, ko pridejo dopusti.                                                                                                                                ...

To je to

Slika
 za to sezono, vsaj kar se smučarskih radosti tiče. Čeravno je zima še dobro zamahnila z repom in nasula v naših koncih krepko čez pol metra snega po Pohorju, sta bila prejšnja dva dneva  tudi zadnja kar se smučanja in teka na smučeh tiče. Se pa kar moram strinjat z trditvijo, ki sem jo slišal včeraj, da pa je tale pomladna smuka res najlepša. Hitro je svetlo, sonca je na pretek, zebe te ne, edino sneg je tam po pol 12 že mal moker, ampak če zaštartaš ob zagonu imaš več kot dovolj časa, da se kvalitetno nasmučaš. Sem še mal vrgel na statistiko, torej kar se dni preživetih na snegu tiče, sem bil to sezono pa res priden. Nabralo se je 20 dni na tekaških in skoraj toliko še na alpskih smučkah. Predvsem pa to pomeni veliko ur preživetih na svežem zraku v gibanju, kar pa je napomembneje.