Objave

Saj ni res pa je

 bi lahko rekli naslednji mali zgodbici. Zgodbici, ki je tako smešna, da je žalostna ali pa tako žalostna, da je smešna, kakor kdo želi. Je pa zgodba, ki je sicer zelo kratka odraz časa v katerem živimo. Pa ne samo časa, ampak družbe kot celote. Družbe, ki se ima za napredno a je v bistvu bolj primitivna od tiste, ki je živela ob nastanku človeka. Zakaj tako pravim? Zato, ker si mislim, da je imela družba v pradavnini veliko večji poudarek na sobivanju, ker drugače pač takrat ni bilo možno preživeti, za razliko od danes, ko eden drugega vidimo kot konkurenco in kar gledamo, kako bomo komu podstavili kako poleno in se potem naslanjali ob njegovem padcu. Pa saj to je že tako ali tako obrabljena tema pri meni a se še kar ne morem načuditi, da smo lahko taki drug do drugega, da se komolčimo na vsakem koraku, se prerivamo v takem in drugačnem smislu. In ko tako gledam vse to se sprašujem zakaj je temu tako. edini pameten razlog za to je očitno strah, strah, pred nekom, strah pred nečem. Pre

Toča

Slika
 je včeraj klestila po naših koncih, no najbolj v okolici Rač in Frama in glej ga zlomka ravno tam sem jaz včeraj parkiral avto. Posledice so seveda vidne na plehu in steklu. Seveda je to malenkostna nesreča v primerjavi z tem kar so doživeli tisti, ki jim je odneslo streho nad glavo in se morajo sedaj ubadati z stvarmi, ki so veliko bolj pomembni za njihovo eksistenco, kot pa nekaj lukenj v plehu. Ampak, kaj je poanta tega zapisa. To, da so toča in neurja, ki so vse pogostejša v naših koncih pač posledica tega, kako se mi obnašamo do narave, kako smo brezbrižni in v nekaterih primerih prav egoistično gledamo samo na svojo rit. Da naštejem nekaj primerov. To, da se moramo peljat vsaki meter z avto namesto, da bi šli peš je le ena od malenkosti. No, sedaj smo seveda presedlali na t.i. elektro mobilnost in bi vsi imeli električne avte pa skiroje pa bicikle, ob enem pa bi v Šoštanju kurli lignit in iz njega delali elektriko. Tako so mi prav smešni vsi tisti, ki ne pustijo postavitev vetrn

Hyrox trening

Slika
 je sedaj nekaj kar prakticiram vsaj enkrat na teden. Pred časom sem že nekaj pisal o tem športu ni pa tudi o tem, da sem že kar nekaj časa nazaj, no preden sem v bistvu slišal za ta šport že delal podobne treninge.  Za kaj torej gre, če še kateri ne pozna ali pa še ni poguglal, na kratko gre za kombinacijo ponovitev teka različnih vaj, vse skupaj pa se ponovi osem krat. V osnovi bi torej moral odteči osem krat po kilometer, vmes pa opraviti osem vaj, ki so pri hayroxu vedno enake. No, sedaj boste sigurno pogledali za kaj gre. Ker je v praksi doma težko izvajati iste vaje kot so na uradni tekmi, sem jaz zadevo malo prilagodil z nekaj pripomočki. Torej pri teku ni kaj komplicirati saj imam od doma dve kombinaciji kroga, eden malo daljši kot kilometer in eden malenkost več kot 800 metrov. Kar pa se tiče vaj pa se znajdem malo po svoje. Pomagam si z gumicami, TRXom, medicinko in kettlebelom in tako naredim super trening.   Pa da še malo opišem kako to izgleda. Začnem s kilometrom teka, po

Albanija 2

Slika
kot bi se lahko reklo temu zapisu, ker pač sem že namenil nekaj besed o tej državi v kateri sem sedaj že več, kot mesec in pol in, ker se bliža počasi a vztrajno tudi čas vrnitve domov. Kaj bi lahko na kratko rekel o tej državi, kjer narava res navdušuje vse ostalo pa bolj ne. Kot sem slišal nekoga reči, kar be bog ustvaril je res fenomenalno a kaj, ko je vse tisto kar je naredila človeška roka potem pokvarilo celotno sliko.  Čeprav sem že kar domač v teh državah Balkana pa se še vedno sproti čudim temu kar vse so ljudje tukaj sposobni narediti in kako je tukaj življenje. Mogoče bo za koga, ki sem pride na krajši obisk vse skupaj zanimivo, smešno, mogoče na trenutke celo absurdno, a dvomim, da se bi lahko privadil na življenje tukaj, na navade in na obnašanje. Pa ne mislim na pregovorno balkansko ležernost, pač pa bolj na ignoranco, predvsem imam tu v mislih na ignoranco do sobivanja. Ker je zame pač velika vrednota, da spoštuješ ljudi s katerimi sobivaš je pač tu življenje zame skoraj

Vzgoja

 b eseda, ki se danes sliši in uporablja tolikokrat, da se zdi že kar obrabljena. Toliko, kot se danes ukvarjamo s tem kaj je prav in kaj ne, ko gre za vzgojo naših otrok se po moje nismo kot družba še nkoli. Pa, a res to pomeni, da je bila vzgoja, ki smo jo bili deležni mi tako napačna in ali je je res vse to poglabljanj, ki ga danes slišimo in občutimo na vsakem koraku toliko boljše in doprinese k boljši vzgoji? Jaz nikakor ne bom v tem zapisu sodil o tem, še manj pa pametoval kako naj kdo vzgaja svoj podmladek, lahko pa naredim nekaj primerjav in vzporednic z vzgojo, ki sem jo bil jaz deležen in z vzgojo, ki jo poskušam dati svojim otrokom. Ker sem pač odraščal, kot bi se reklo v nekih drugih časih sem bil deležen drugačne vzgoje, kot so jo otroci danes, to je mantra vseh okoli mene. Jaz se s tem nikakor ne strinjam. Zakaj drugi časi, kaj je tako drugače od takrat, ko sem jaz odraščal od tega časa v katerem sedaj odraščajo otroci. Ja, se strinjam tehnologija napreduje, pa saj je t

Živel 1. maj

 praznik dela. A pa vemo za kaj pravzaprav gre pri prazniku dela. Ja itak bo vsak vedel povedati zakaj se praznuje praznik dela. Prve delavske demonstracije davnega leta 1886 v Chicagu, no tudi kasneje so se na ta dan večkrat organizirale demonstracije delavcev. No pri nas se je še za časa juge na ta dan organiziralo velike piknike za delavstvo, noč pred tem pa kresovanja, seveda pa ne smem pozabiti obvezne budnice z pleh muziko. Šlo naj bi torej za praznik delavcev, ki delajo. Na tem mestu se mogoče lahko legitimno vprašam ali pač delavci imamo kaj za praznovati, ali pa je v tem času ta dan lahko bolj namenjen tistim, ki imajo koristi od delavcev. Po moje bolj to drugo, čeprav pa lahko v isti sapi rečem, da pa se tu in tam začnejo kazati zametki nečesa kar bi lahko bili boljši časi za delavstvo. Tu in tam so nekateri že začeli spoznavati, da pa je dober delavec ne v prvi vrsti strošek za lastnika firme, ampak najprej nekdo, ki s svojim delom in znanjem omogoča, da lahko današnji moder

Med 40 in 50 kilometrov,

en teden celo čez 50 kilometrov teka sem spravil skupaj. To pa je za mene sedaj že res dober rezultat. Na koncu to pomeni, da sem v aprilu pretekel 220 kilometrov. Glede na to koliko sem tekel zadnja leta je to sedaj pa že res spodobna kilometrina. No, po pravici sem nekako načrtoval, da bi se vsaj poskušal približati 200tki, tako, da je tole že kar nadstandard. Pa še nekaj je dokaj razveseljivo, da ne samo, da sem res spodobno povečal število kilometrov, kar lepo se zvišuje tudi tempo teka, sploh, če se odločim, da tečem malo hitreje mi to z lahkoto uspeva. Roko na srce pa še vedno prevladujejo teki, ki so počasnejši in s tem tudi z lepo nizkim utripom srca.  Nisem pa nekaj drastično dvignil same ure, ki jih posvetim športu, tako še vedno posvetim športu nekje med 9 do 11 ur na teden, kar se mi zdi kar OK in mi ne povzroča občutka utrujenosti, prej nasprotno. Kombinacija teka, vaj za moč in pa kolesa (beri spinerja), ker sem pač sedaj primoran menjati kolo za spining v fitnesu. K sreč