JAZ IN...

 kratek povzetek preteklega vikenda, ko se je končno poklopilo ne samo to, da sem bil jaz fraj pač pa je tudi vreme sodelovalo. K sreči vsaj ne rabimo potem skrbet kam bi šli ali pa kako bi prespali. Kot vedno kadar se namenimo do morja gremo v Izolo, kjer je idealno parkirišče za avtodome, tako, da smo si v petek privoščili krajši sprehod in pa hitro spanje, ker ko sem iz nočne pač ne gre drugače. Smo pa nato v soboto res lepo izkoristili, najprej jutranji tek, nato pa sprehod do Kopra, od koder smo nato z avtobusom šli nazaj do Izole, kjer je bila odprta kuhinja, torej idealno, da smo si lepo privoščili kosilo, po kosilu pa še samo lenarjenje do večera. Je pa bila nato nedelja pestra. Odločili smo se, da izkoristimo dan za pohod na Nanos. In bli smo kar presenečeni nad vzponom, ki je moram priznati ni mačji kašelj. Že res, da ne traja prav dolgo, saj ga je nam uspelo pregristi v uri in deset minut, je pa na parih delih kar zahteven in postreže tudi z neka klini in zajlami, tako, ...

 kaj mu je v življenju pomembno, vsak ve ali bo eden tistih, ki bo samo lajal skupaj z ostalimi na karavano, ki potuje mimo njega ali pa bo mogoče pogledal mimo tega in zalajal v nekaj kar ostali ne vidijo ali se jim ne zdi vredno da bi videli. Enkrat sem že rekel, da o službi in o stvareh, ki se tičejo le te ne bom razpravljal, no pa saj tudi sedaj ne milim. Me je pa danes malo vzpodbodel članek o tem, koliko delamo oz. koliko delajo v drugih državah ali bolje rečeno kakšno je razmerje med delom in prostim časom. Žal je resnica ta, da mi ne pridemo niti med 60 držav na tem spisku, kar se tega razmerja tiče. Najbrž to ne pomeni, da nadpovprečno delamo, bolj pomeni to, da smo nadpovprečno časa v službi. Vsi pa vemo, da razmerje med tem koliko časa smo v službi in koliko naredimo v tem času nima nobene veze. Jaz itak delam neke vrste "turnus". ki to velikokrat ni ampak je velikokrat bolj žongliranje mojih služb med željami posameznikov in takrat se pokaže, da so dovoljena vsa s...

 vsaj kar se knjige tiče. Do sedaj meni neznan avtor Tomaž Kotnik je napisal res odlično srhljivko, če ne že kar grozljivko. Ne samo, da je sam žanr knjige nekaj novega, sploh v poplavi kriminalk. Pa ni samo zgodba, ki pritegne, še bolj pritegne jezik v katerem je napisana, sploh za to, ker je napisanega marsikaj kar si kdo misli, tu pa tam tudi izgovori, redko kdaj ali pa nikoli pa se ne napiše.  Za vse ki imate radi Kingovski pristop bo to prava poslastica. O sami zgodbi ne bom napisal nič, naj bo to presenečenja za vsakega bralca, bom pa napisal naslov, torej gre za knjigo z pomenljivim naslovom, ki se ga lahko interpretira na več načinov. Krvavec.                                                                       slika: primus.si