JAZ IN...

 to bo nova serija zapiskov, ki bodo sledili na tej strani. Ko tako razmišljam s katero temo bi začel, bo najbrž vsak, ki malo spremlja moje pisanje rekel, da bom začel s tekom ali športom na splošno. Priznam tudi sam sem imel v mislih najprej to v bistvu bi najlažje opisal ravno spremembe, ki pridejo po petdesetem ravno skozi tek, ampak ne bom, za začetek si bom izbral mojo najljubšo temo zadnje čase, ja uganili ste to so vrednote, ki so se pri meni najbolj spremenile skoti vsa leta odraščanja in staranja, predvsem pa sedaj, ko sem že krepko preko petdesete in se vsak dan bolj zavedam, da gre moja življenjska energija počasi ampak vztrajno proti koncu. In ko se človek začne tega zavedati začne spreminjati svoje vrednote, no vsaj pri meni je tako. Ja še nekaj let nazaj se nisem obremenjeval s tem, da hodim delat za praznike in vikende, zadnja leta pa se vedno bolj zavedam koliko zamujam s tem, ko za vikend, ko smo vsi doma, jaz pa ob petih popoldan v soboto vstanem in odidem na 12 ...

 leta je minila kot keks. Pa saj ni čudno, letos smo kar malo preveč bili zatopljeni v delo in premalo v to, da bi si vzeli čas za kaj več prostih dni. Že samo to, da smo bili letos šele sedaj prvič v Moravcih pove vse, saj smo po navadi bili do prvega maja tam vsaj že dva če ne tri krat. No leto pa šele sedaj prvič, ampak se je splačalo počakat, saj je za nami lep teden. Vsega je bilo po malem, malo smo se kopali, pa savnali in pa po dolgem času spet stopli na golf igrišče. Že kar malo smo pozabili kako je fajn na lepi travici udarjat žogice. Seveda pa prvi maj ni minil brez kresovanja. No ker pa smo ravno prebili tretjino leta pa je mogoče tudi prav, da pogledam malo kje smo z številkami. No kar se teka tiče sem letos kar priden in sem do sedaj pri malenkost pod 700 kilometri, torej sem na dobri poti do zastavljenega končnega cilja, pri kolesu pa malo zaostajam, nekaj na račun letos malo daljše zimske sezone, ampak se nadejam, da se bom ob polletju približal številki 1500 kar bi ...

 kratek povzetek preteklega vikenda, ko se je končno poklopilo ne samo to, da sem bil jaz fraj pač pa je tudi vreme sodelovalo. K sreči vsaj ne rabimo potem skrbet kam bi šli ali pa kako bi prespali. Kot vedno kadar se namenimo do morja gremo v Izolo, kjer je idealno parkirišče za avtodome, tako, da smo si v petek privoščili krajši sprehod in pa hitro spanje, ker ko sem iz nočne pač ne gre drugače. Smo pa nato v soboto res lepo izkoristili, najprej jutranji tek, nato pa sprehod do Kopra, od koder smo nato z avtobusom šli nazaj do Izole, kjer je bila odprta kuhinja, torej idealno, da smo si lepo privoščili kosilo, po kosilu pa še samo lenarjenje do večera. Je pa bila nato nedelja pestra. Odločili smo se, da izkoristimo dan za pohod na Nanos. In bli smo kar presenečeni nad vzponom, ki je moram priznati ni mačji kašelj. Že res, da ne traja prav dolgo, saj ga je nam uspelo pregristi v uri in deset minut, je pa na parih delih kar zahteven in postreže tudi z neka klini in zajlami, tako, ...

 kaj mu je v življenju pomembno, vsak ve ali bo eden tistih, ki bo samo lajal skupaj z ostalimi na karavano, ki potuje mimo njega ali pa bo mogoče pogledal mimo tega in zalajal v nekaj kar ostali ne vidijo ali se jim ne zdi vredno da bi videli. Enkrat sem že rekel, da o službi in o stvareh, ki se tičejo le te ne bom razpravljal, no pa saj tudi sedaj ne milim. Me je pa danes malo vzpodbodel članek o tem, koliko delamo oz. koliko delajo v drugih državah ali bolje rečeno kakšno je razmerje med delom in prostim časom. Žal je resnica ta, da mi ne pridemo niti med 60 držav na tem spisku, kar se tega razmerja tiče. Najbrž to ne pomeni, da nadpovprečno delamo, bolj pomeni to, da smo nadpovprečno časa v službi. Vsi pa vemo, da razmerje med tem koliko časa smo v službi in koliko naredimo v tem času nima nobene veze. Jaz itak delam neke vrste "turnus". ki to velikokrat ni ampak je velikokrat bolj žongliranje mojih služb med željami posameznikov in takrat se pokaže, da so dovoljena vsa s...

 vsaj kar se knjige tiče. Do sedaj meni neznan avtor Tomaž Kotnik je napisal res odlično srhljivko, če ne že kar grozljivko. Ne samo, da je sam žanr knjige nekaj novega, sploh v poplavi kriminalk. Pa ni samo zgodba, ki pritegne, še bolj pritegne jezik v katerem je napisana, sploh za to, ker je napisanega marsikaj kar si kdo misli, tu pa tam tudi izgovori, redko kdaj ali pa nikoli pa se ne napiše.  Za vse ki imate radi Kingovski pristop bo to prava poslastica. O sami zgodbi ne bom napisal nič, naj bo to presenečenja za vsakega bralca, bom pa napisal naslov, torej gre za knjigo z pomenljivim naslovom, ki se ga lahko interpretira na več načinov. Krvavec.                                                                       slika: primus.si

 je tale knjiga, ki sem jo prebral kot za šalo. Gre za še eno od Jureta Godlerja, tokrat z kar smešnim naslovom "Naš človek u kafani". Ker malo spremljam avtorja vem, da je ljubitelj Bonda in Anglije in mi popolnoma sovpada v kontekst vsebine knjige. Res nisem pričakoval veliko, dobil pa sem knjigo, ki se bere tako dobro, kot se gleda film o agentu 007.  Za vse, ki se ob branju želite sprostiti jo le vzemite v roke, ne bo vam žal, zgodba, čeprav na trenutke kr absurdna teče v bistvu kot namazana.                                                                        slika: primus.si No imam pa sedaj v nadaljevanju malo bolj kompleksno čtivo. V angleščini sem se lotil knjige The illegals, ki se ukvarja z infiltriranimi ruskimi vohuni, v knjižnici pa me čaka nova knjiga Slovenskega avtorja a o tem več,...

 ja faking vsak dan sem naredil vsaj eno obliko treninga. No, treninga je mogoče močna beseda, bolje rečeno bi bilo, da sem si v teh dobrih devetih letih vzel čas za neko obliko gibanja, velikokrat tudi dve ali še kaj več. Kaj to pomeni. Torej, kot prvo to, da v teh devetih letih nisem bil bolan, čeravno sem lani konec leta fasal gripo zaradi katere bi skoraj moral prekiniti niz a se sem se malo posilil in naredil neke vrste vaj za moč. No vse ostale dni pa sem naredil neke vrste športnega gibanja brez bolečin ali kakih drugih bolezni. V grobem to pomeni, da sem v teh letih pretekel 8 kilometrov manj kot 10.000, prekolesaril sem malenkost pod 40,200 kilometrov, pretekel na smučeh slabih 5400 kilometrov in še lepo število ur, ki sem ji posvetil različnim treningom za moč na kar sem v bistvu najbolj ponosen, ker ravno ta čas se vsako leto bolj in bolj obrestuje. Pa če bi to nekako pretvoril v ure, sem nekje v povprečju na 10 urah na teden, če potem to pretvorimo v teh devet let je 47...

 letos, ki sem jo prebral, je tudi od domačega avtorja. In to od Božička, ki mi je letos prinesel eno od kriminalk Jureta Godlerja. Po prebranem nimam kaj za dodati, kot to, da je Godler res človek mnogih talentov in, da mu tudi pisanje kriminalk gre dobro od rok. Prebral sem knjigo Mrtvi kot, ki ni prvenec, ampak je ena v vrsti knjig, ki jih je napisal. Fino lahkotno branje z dobro zgodbo, ki ima kar poseben konec, saj je zaključek napisan iz dveh zornih kotov. Vsekakor priporočam za lahkotno branj, če ne prej pa za čas, ko pridejo dopusti.                                                                                                                                ...

 za to sezono, vsaj kar se smučarskih radosti tiče. Čeravno je zima še dobro zamahnila z repom in nasula v naših koncih krepko čez pol metra snega po Pohorju, sta bila prejšnja dva dneva  tudi zadnja kar se smučanja in teka na smučeh tiče. Se pa kar moram strinjat z trditvijo, ki sem jo slišal včeraj, da pa je tale pomladna smuka res najlepša. Hitro je svetlo, sonca je na pretek, zebe te ne, edino sneg je tam po pol 12 že mal moker, ampak če zaštartaš ob zagonu imaš več kot dovolj časa, da se kvalitetno nasmučaš. Sem še mal vrgel na statistiko, torej kar se dni preživetih na snegu tiče, sem bil to sezono pa res priden. Nabralo se je 20 dni na tekaških in skoraj toliko še na alpskih smučkah. Predvsem pa to pomeni veliko ur preživetih na svežem zraku v gibanju, kar pa je napomembneje.

 je naslov knjige v seriji krimičev Tarasa Birse. Čeprav knjiga razrešuje umor, pa vsaj za moje pojme ni tipičen krimič. Knjiga se dosti časa posveča tudi dogodkom iz preteklosti, predvsem glavnega junaka, ob enem pa dosti časa posveti tudi vsakdanjemu dogajanju ostalih članov ekipe, kar je po eni strani dobro, saj bralca popelje tudi v zakulisno življenje protagonistov. Je pa na trenutke kar malo razvlečena, sploh v delu kjer so zapisi o povojnih zločinih, za katere pa srčno upam, da so izmišljeni. Kakor koli na koncu ekipa zopet pride do rešitve primer, me pa zanima kako bodo izpeljali nadaljevanko, če kdaj pride do tega.                                                                         slika: vir Goga

 a pa smo res?? Ko takole poslušam se mi kar zdi da smo. Niče ne mara tujcev, ki jim na splošno rečemo migranti, še manj so nam všeč davki, ki nam jih diktira država a ob enem nam tudi niso všeč tisti, ki imajo denar, torej kapitalisti. Ko tako človek vse povzame pride do zaključka, da je vse skupaj skregano z logiko. Torej, zadnje čase določena oseba, ki je zaposlen v eni od bank, ki jo je mimogrede taista država in njeni državljani dokapitalizirala z milijardami, da danes on lahko dobi milijon bruto na svoj račun. No ta sedaj razlaga kako država jemlje preveč davkov, kako je država v bistvu kruta in ob enem daje za primer Hrvate, ker tam je pa super. Pa da bi nas vsaj primerjal z Nemci ali pa s kakimi Skandinavci, ki bi nam morali biti za vzor. Ne on nas z Hrvati, kjer je standard debelo nižji, kjer penzionisti životarijo in kjer so cene višje kot pri nas. Ja je pa res je pa davek na dobiček in dohodek nižji in samo to je vodilo, ki ga ima pred očmi. Ob enem pridiga da moramo ime...

 pa čeravno je zima po dobrem mesecu zapustila doline in je tudi pri nas sneg skopnel, pa je v hribih in na smučiščih prava snežna idila.  Konec meseca smo si privoščili še ne smučarski podaljšan vikend in smo preživeli štiri dni na Rogli, kar je zopet pomenilo, da sem lahko vsako jutro šel na tekaške, pa potem še na alpske smučke, pa še eno nočno smučanje je padlo in zopet sem ugotovil, da je štiri dni intenzivnega smučanja več kot preveč za mene. Ker sem pač še vedno tudi malo odvisen od številk, pa sem malo vrgel oko na kilometre, tako v copatih, kot na smučeh. No v copatih sem v danih okvirjih, ki jih potrebuje, da pridem do končnega cilja, kar pa se smučk tiče, pa sem podrl vse januarske rekorde, saj sem nazadnje približno toliko pretekle leta 2020 in sem res vesel, da sem bil toliko na snegu, pa ne samo to, ampak, da sem pri tem užival vsako sekundo. Sedaj čakamo, če bo vreme zdržalo še v februarju, da splaniramo še en tak podaljšan vikend na snegu, pol pa bo to to, kar ...

 sreče, to je vprašanje, ki si ga pogosto postavim, sploh, ko hote ali nehote poslušam pogovore ljudi, ki so v veliko primerih še manj produktivni, kot je mlatenje prazne slame. Pa ne samo to, da sami pogovori itak nimajo smisla, ker so neproduktivni, ker nikoli ne prinašajo kakih rešitev, vse skupaj je še huje, saj so v večini primerov ti pogovori samo eno veliko jamranje in kritiziranje vsega. V bistvu smo ljudje v večini primerov podobni živalim, recimo psom, ki lajajo, kadar vidijo nekaj novega ali pa neka česar ne poznajo.  Prepričan sem, da večina ljudi svojo življenjsko energijo porablja za stvari, ki ne njim ne skupnosti na splošno ne prinesejo nič razen slabe volje in vzdušja v okolici v kateri se nahajamo. Žal pa se potem zgodi, da tudi tisti, ki nam ni mar za mlatenje prazne slame velikokrat posredno občutimo to. Se siguren, da v kolikor, bi se večina posvetila samemu sebi in temu kar ga izpolnjuje bi ves svoj čas in energijo porabila za to, da razišče vse možne nač...

 Ravno sem odložil Gringo Loco , ki se bere, kot pravi krimič, čeravno je na žalost zgodba napisana po resničnih dogodkih. Bi jo kar priporočal v branje, predvsem zaradi tega, ker se v teh časih najde veliko ljudi, ki poskušajo najti kako bližnjico in se jim kaj lahko zgodi, da bo to vse kaj drugega kot to.  Potem sem ravno pri koncu tretje knjige iz serije Game of Thrones. Kdo je gledal nadaljevanko ve, da gre za kar obsežno zgodbo, ki pa je še obsežnejša v knjigah. Zgodba je v bistvu bolj ali manj ista kot v TV različici, se pa v nekaj segmentih razlikuje, da ne omenjam, da je v knjigi še najbrž enkrat več likov. Kakor koli, po koncu tretje knjige si bom vzel malo premora, kar pa ne pomeni, da ne bom nadaljeval z branjem, sploh glede na to, da se da dobiti v e obliki tudi Hrvaški prevod za Kobo. Na polici me pa sedaj čaka še najnovejša knjiga Brezno, torej nov primer Tarasa Birse, na bralniku pa itak ne vem kaj vse imam na lagerju, vem pa da je materijala za nekaj let. Ko p...

po našem okusu. Zima se je lepo naredila čez Božič in logična odločitev je bila, da gremo za nekaj dni na Roglo. Seveda sem takoj vedel, da bodo zaradi tega terjalo davek pri številkah ali bolje rečeno pri doseganju zastavljenih številk teka in kolesarjenja. Ampak bi za lepe dni na sengu žrtvoval še kaj veliko več kot so samo številke, ki na koncu ne pomenijo kaj veliko.  Kakor koli zadnjih pet dni v letu smo preživeli na snegu v pravi snežni idili, ki jo lahko ponudi Rogla. Torej tek na smučeh, alpsko smučanje, sprehodi in še savna, kaj več si človek ne more želeti.  Jutranji pogled na Kamniško-Savinjske alpe. Jutranja idila, ko še ni nikjer nikogar, le jaz in tekaške smuči. Naše bivališče.                                                         Mal nas je zeblo a mi se ne damo. No zadnji dan v letu smo se vrnili domov in zvečer že kot bi...