Preskoči na glavno vsebino

Veseli december

je čas, da potegnemo počasi črto za preteklo leto, a prej še malo o dogajanju v zadnjem časi. 

Najprej to, da smo menjali avto, sprememba je konkretna saj smo šli kar konkreten razred višje z nakupom Kie sportage. Smo pa že imeli nekaj težav z vozilo, saj prejšnji petek kar ni hotel vžgati in smo ga že vozili z avto vleko. Razlog zakaj je prišlo do tega je bolj ali manj neznanka, saj računalnik ni pokazal napake, edina pametna razlaga, da je bilo nekaj narobe z gorivom, saj je po dobre pol ure v topli delavnici avto vžgal in sedaj deluje normalno.

Za nami je še drugi krog volitev, ki je prinesel nekaj zanimivih rezultatov, v Mariboru povratek Kanglerju ni uspel, v Kopru se poslavlja Popovič, na Ptuju so dobili Županjo, v Radencih pa Leljaka (še en zapornik) v glavnem na lokalnem nivoju se lahko dogajajo čudne stvari in nimajo nobene prave zveze z državno politiko njenimi razmerji.

Tud "fureš" smo spravli pod streho in skrinjo nafilali z mesom, tako, da smo pripravljeni za zimo in še pomlad zraven.

Zima se je po obetavnem začetku očitno sedaj za nekaj časa odmaknila od naših krajev, danes je spet kar fino toplo in sem lahko šel mal na gorca kolesarit po mariborskih bregecih.

In še zadnja stvar, to pa so moji zapisi, ki so bili naslovljeni na razmere v službi. Očitno se mi to fino vrača, čeprav je uradna razlaga usmerjena v drugačne razloge, pa jaz temu ne verjamem. A res je, da bo najbolj, da napisane misli za enkrat zadržim le zase, seveda to ne pomeni, da o tem ne mislim pisat, le za objavo bom zaenkrat malo zadržal a enkrat, ko se mi bo zdelo, da je za to pravi čas bom vse objavil. 

Torej, kot sem na začetku napisal, veseli december je tu, čas za recenzijo preteklega leta. Bolj ko razmišljam v bistvu nima kaj napisati, leto smo preživeli zdravi, radi se nimamo nič manj, kot smo se imeli lani, kar je najvažneje, za enkrat imamo dovolj vsega za dobro življenje, pa tud želj še vedno nimamo velikih, kar je v bistvu največji pogoj za srečo.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.