JAZ IN...

 a pa smo res?? Ko takole poslušam se mi kar zdi da smo. Niče ne mara tujcev, ki jim na splošno rečemo migranti, še manj so nam všeč davki, ki nam jih diktira država a ob enem nam tudi niso všeč tisti, ki imajo denar, torej kapitalisti. Ko tako človek vse povzame pride do zaključka, da je vse skupaj skregano z logiko. Torej, zadnje čase določena oseba, ki je zaposlen v eni od bank, ki jo je mimogrede taista država in njeni državljani dokapitalizirala z milijardami, da danes on lahko dobi milijon bruto na svoj račun. No ta sedaj razlaga kako država jemlje preveč davkov, kako je država v bistvu kruta in ob enem daje za primer Hrvate, ker tam je pa super. Pa da bi nas vsaj primerjal z Nemci ali pa s kakimi Skandinavci, ki bi nam morali biti za vzor. Ne on nas z Hrvati, kjer je standard debelo nižji, kjer penzionisti životarijo in kjer so cene višje kot pri nas. Ja je pa res je pa davek na dobiček in dohodek nižji in samo to je vodilo, ki ga ima pred očmi. Ob enem pridiga da moramo ime...

 pa čeravno je zima po dobrem mesecu zapustila doline in je tudi pri nas sneg skopnel, pa je v hribih in na smučiščih prava snežna idila.  Konec meseca smo si privoščili še ne smučarski podaljšan vikend in smo preživeli štiri dni na Rogli, kar je zopet pomenilo, da sem lahko vsako jutro šel na tekaške, pa potem še na alpske smučke, pa še eno nočno smučanje je padlo in zopet sem ugotovil, da je štiri dni intenzivnega smučanja več kot preveč za mene. Ker sem pač še vedno tudi malo odvisen od številk, pa sem malo vrgel oko na kilometre, tako v copatih, kot na smučeh. No v copatih sem v danih okvirjih, ki jih potrebuje, da pridem do končnega cilja, kar pa se smučk tiče, pa sem podrl vse januarske rekorde, saj sem nazadnje približno toliko pretekle leta 2020 in sem res vesel, da sem bil toliko na snegu, pa ne samo to, ampak, da sem pri tem užival vsako sekundo. Sedaj čakamo, če bo vreme zdržalo še v februarju, da splaniramo še en tak podaljšan vikend na snegu, pol pa bo to to, kar ...

 sreče, to je vprašanje, ki si ga pogosto postavim, sploh, ko hote ali nehote poslušam pogovore ljudi, ki so v veliko primerih še manj produktivni, kot je mlatenje prazne slame. Pa ne samo to, da sami pogovori itak nimajo smisla, ker so neproduktivni, ker nikoli ne prinašajo kakih rešitev, vse skupaj je še huje, saj so v večini primerov ti pogovori samo eno veliko jamranje in kritiziranje vsega. V bistvu smo ljudje v večini primerov podobni živalim, recimo psom, ki lajajo, kadar vidijo nekaj novega ali pa neka česar ne poznajo.  Prepričan sem, da večina ljudi svojo življenjsko energijo porablja za stvari, ki ne njim ne skupnosti na splošno ne prinesejo nič razen slabe volje in vzdušja v okolici v kateri se nahajamo. Žal pa se potem zgodi, da tudi tisti, ki nam ni mar za mlatenje prazne slame velikokrat posredno občutimo to. Se siguren, da v kolikor, bi se večina posvetila samemu sebi in temu kar ga izpolnjuje bi ves svoj čas in energijo porabila za to, da razišče vse možne nač...

 Ravno sem odložil Gringo Loco , ki se bere, kot pravi krimič, čeravno je na žalost zgodba napisana po resničnih dogodkih. Bi jo kar priporočal v branje, predvsem zaradi tega, ker se v teh časih najde veliko ljudi, ki poskušajo najti kako bližnjico in se jim kaj lahko zgodi, da bo to vse kaj drugega kot to.  Potem sem ravno pri koncu tretje knjige iz serije Game of Thrones. Kdo je gledal nadaljevanko ve, da gre za kar obsežno zgodbo, ki pa je še obsežnejša v knjigah. Zgodba je v bistvu bolj ali manj ista kot v TV različici, se pa v nekaj segmentih razlikuje, da ne omenjam, da je v knjigi še najbrž enkrat več likov. Kakor koli, po koncu tretje knjige si bom vzel malo premora, kar pa ne pomeni, da ne bom nadaljeval z branjem, sploh glede na to, da se da dobiti v e obliki tudi Hrvaški prevod za Kobo. Na polici me pa sedaj čaka še najnovejša knjiga Brezno, torej nov primer Tarasa Birse, na bralniku pa itak ne vem kaj vse imam na lagerju, vem pa da je materijala za nekaj let. Ko p...

po našem okusu. Zima se je lepo naredila čez Božič in logična odločitev je bila, da gremo za nekaj dni na Roglo. Seveda sem takoj vedel, da bodo zaradi tega terjalo davek pri številkah ali bolje rečeno pri doseganju zastavljenih številk teka in kolesarjenja. Ampak bi za lepe dni na sengu žrtvoval še kaj veliko več kot so samo številke, ki na koncu ne pomenijo kaj veliko.  Kakor koli zadnjih pet dni v letu smo preživeli na snegu v pravi snežni idili, ki jo lahko ponudi Rogla. Torej tek na smučeh, alpsko smučanje, sprehodi in še savna, kaj več si človek ne more želeti.  Jutranji pogled na Kamniško-Savinjske alpe. Jutranja idila, ko še ni nikjer nikogar, le jaz in tekaške smuči. Naše bivališče.                                                         Mal nas je zeblo a mi se ne damo. No zadnji dan v letu smo se vrnili domov in zvečer že kot bi...