Beg ali lovljenje
sreče, to je vprašanje, ki si ga pogosto postavim, sploh, ko hote ali nehote poslušam pogovore ljudi, ki so v veliko primerih še manj produktivni, kot je mlatenje prazne slame. Pa ne samo to, da sami pogovori itak nimajo smisla, ker so neproduktivni, ker nikoli ne prinašajo kakih rešitev, vse skupaj je še huje, saj so v večini primerov ti pogovori samo eno veliko jamranje in kritiziranje vsega. V bistvu smo ljudje v večini primerov podobni živalim, recimo psom, ki lajajo, kadar vidijo nekaj novega ali pa neka česar ne poznajo.
Prepričan sem, da večina ljudi svojo življenjsko energijo porablja za stvari, ki ne njim ne skupnosti na splošno ne prinesejo nič razen slabe volje in vzdušja v okolici v kateri se nahajamo. Žal pa se potem zgodi, da tudi tisti, ki nam ni mar za mlatenje prazne slame velikokrat posredno občutimo to.
Se siguren, da v kolikor, bi se večina posvetila samemu sebi in temu kar ga izpolnjuje bi ves svoj čas in energijo porabila za to, da razišče vse možne načine, da to dela čim večkrat in s tem da svojemu bivanju na tej zemlji, ki je omejeno, čeprav se eni delajo, kot, da bodo tu za večno, bi bilo njihovo življenje in posledično tudi vseh ostalih veliko lepše, predvsem pa bolj sproščeno.
Pa preden zopet zaidem v moraliziranje do konca o tem, kako smo družba materialistov in sebičnežev, naj vas spomnim, da je letos končno spet prava zima, no vsaj v naši koncih je tako. Sneg imamo že praktično od Božiča, mraz ne popušča in narava je tako odeta v belini nekaj najlepšega, sploh, če najde človek kak kotiček, kjer jo lahko uživa v samoti.
Jaz sem ravno iz Rogle. Zjutraj sem bil gor še v mraku in se naužil svežega zraka na tekaških, ki sem jih pospravil v avto ravno, ko so prvi smučarji začeli prihajati. Zame je to nekaj najlepšega kar si lahko dam, to da sem zdrav zunaj, da se lahko gibam. Ne rečem, da je to recept za vsakogar, nekdo si bo najdel veselje v čisto nekaj drugem, spet tretji v ne vem čem, ni važno. Važno pa je da imamo nekaj kar nas dela sreče, kar nas sprošča in predvsem kar nam preprečuje, da bi mlatili prazno slamo velik del svojega življenja.
Za vse tiste, ki pa nikakor ne morete ali pa nočete pa nekaj utrinkov zime.