Preskoči na glavno vsebino

Kaj sem hotel

zdaj napisat. Najprej sem se hotel obregnit ob to kako se nekateri obnašajo oz. lahk bi rekli, da jim dnar smrdi al kako bi se lahko temu reklo. Namreč, glede za to, da na Rogli že tretjo sezono uspešno tržijo poleg alpskega smučanja tudi tek na smučeh pa sosedom to nikakor ne gre. Namreč upravljavci tekaških prog na Arehu, ki so tako mimogrede ene najlepših v Sloveniji nikakor ne najdejo energije, da bi kolikor toliko spodobno urejali tekaške proge. Zraven vsega pa sem prepričan, da noben od pravih tekačev nebi jamral, če bi moral odšteti par evrov za uporabo tekaških prog, saj se vsak zaveda, da je urejanje povezano tud z določenimi stroški. Žal pa očitno na tem koncu Pohorja ne razmišljajo v tej smeri popolnoma nič. Na TF-ju se v zimskem času cel čas apdejtajo informacije o stanju tekaških prog v Sloveniji, a žal je letos Areh absolutni zmagovalec v razočaranih obiskovalcih. No jaz sem bil gor letos samo enkrat, čeprav mi je sedaj velik bližje kot pa Rogla, vendar pa nima smisla hodit nekam, kjer so stvari čist razštelane, tako pač se raj pelem na Roglo, kjer pa so zadeve porihtane v nulo in se naužijem teka na smučeh v vsej lepoti.

No ampak marec je tu in napoved v dolini že kaže prve spomladanske temperature in počas bomo smuči postavli v kot in potegnili iz kleti bicikle, no roko na srce jaz sem specjalko že dal na servis, gorca pa še morm, da mam pol mir čez sezono.

Se pa letos kot sem že povedal mal spogledujem z trail teki, tako sem na prvo konec marca že prijavljen, o nadaljevanju pa se bom odločal sproti, ker vidim, da nima smisla delat prevelkih planov. No za enkrat vse gre OK, hrbtenica se drži, tud tempo se počas popravlja na treningih in kilometrino počas ampak sigurno povečujem. Edin kaj me muči že kr nekaj časa so včasih večje, drugič spet manjše bolečine ahilove tetive. No tud temu sem se odloču narest konec, saj imam naslednji teden ultra zvok, ki bo pokazal za kaj sploh gre, pol pa se lotim terapij. 

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Globalni nateg

oz. kot jo imenujejo globalna razprodaja. V bistvu gre za oboje za nateg in po malem tudi za razprodajo. Ta pa vseeno ni s tako velikimi popusti, kot so predstavljeni. Ker pa se ljudje po celem svetu na besedo popust odzivamo enako, bo tudi letošnji t.i. black fiday za še tako uspešen aliexpres zopet uspešnica.
Če pa si vse skupaj pogledamo malo bližje pa lahko tisti, ki smo že kako stvar naročili preko tega prodajalca, ugotovimo, da gre bolj ali manj v bistvu za nateg, kot smo tega vajeni že pri naših trgovcih. No, uredu ne bom komentiram vsega kar se da kupiti, lahko pa pokomentiram stvari, ki sem jih jaz kupil pred časom in se še prodajajo.
Npr. bluetooth slušalke Xiomi za katere sem jaz dal 21,53 evra so sedaj 18,69, kar je v bistvu še kar OK saj so prvotno ceno dvignili samo na 21,99 evra.
Slika mojga nakupa.



Gremo naprej, bolj bode v oči tale kolesarki dres, ki sem ga jaz kupil julija za 18,31, sedaj pa je znižana cena 20,57.
Tu je še slika iz nakupa.



Pa, da še malo nadaljujem,…

Veliko prepozno

so se naši vladarji odločili, da v našo preljubo državo spustijo tudi kakega tujega vlagatelja oz. tujo koorporacijo, ki bo pri nas zgradila tovarno in omogočila pregovorno delovnim Slovencem, da lahko delajo. Kako se bo primer Magna v resnici razpletel bomo še videl, se pa vsaj dogaja.

Vsako jutro preletim samo en novičarski portal na telefonu in to je portal nacionalke. Včasih celo najdem kaj zanimivega, tako, kot danes tole. O tem kako pa Slovaki s pridom izkoriščajo tuje vlagatelje, ki niso v njihovi državi samo zato, da bi pomolzli poceni delovno silo. Za kaj takega je nam oz. našim vladarjem vlak že zdavnaj odpeljal. Eno je to, da je naša država zbirokratizirana do plafona, drugo pa je, da so velike firme v teh leti že zdavnaj ugotovili, kje se da dobro in učinkovito poslovati in so se že ustalili, ter po načelu ne menjaj konja, ki zmaguje pač nimajo veliko interesa delati eksperimentov.

Sedaj, ko imamo vsi končno interes po prihodu tujcev, ki bi vsaj kupili kako podjetje na ro…

Dekle, ki se je igralo z ognjem

je naslov druge knjige, oz. nadaljevanje Dekleta z zmajskim tatujem. Opis prve boste našli, če boste malo pobrskali po zapisih. 
Torej gre za nadaljevanje zgodbe v kateri se vse plete okoli glavne junakinje, s tem, da v tem delu izvemo tudi nekaj zgodbe za nazaj, ki nam pomaga razumeti karakter glavne junakinje. Zgodba je napisana v istem slogu kot v prvem delu in bralca drži priklenjenega in s težkim srcem sem jo odlagal med branjem. 
No po prebrani knjigi sem si ogledal še film, ki je bil posnet. Mogoče bi moral pustit malo čaa vmes a sem bil preveč radoveden in sem si ga ogledal takoj. Žal je knjiga preveč obsežna, zato pač film ne more opisati vsega, kar je v knjigi, no še vedno pa je zadel bistvo in to je najbolj pomembno. 
Tretji del pa bo žal moral počakati, da se vrnem domov.