Preskoči na glavno vsebino

Kaj sem hotel

zdaj napisat. Najprej sem se hotel obregnit ob to kako se nekateri obnašajo oz. lahk bi rekli, da jim dnar smrdi al kako bi se lahko temu reklo. Namreč, glede za to, da na Rogli že tretjo sezono uspešno tržijo poleg alpskega smučanja tudi tek na smučeh pa sosedom to nikakor ne gre. Namreč upravljavci tekaških prog na Arehu, ki so tako mimogrede ene najlepših v Sloveniji nikakor ne najdejo energije, da bi kolikor toliko spodobno urejali tekaške proge. Zraven vsega pa sem prepričan, da noben od pravih tekačev nebi jamral, če bi moral odšteti par evrov za uporabo tekaških prog, saj se vsak zaveda, da je urejanje povezano tud z določenimi stroški. Žal pa očitno na tem koncu Pohorja ne razmišljajo v tej smeri popolnoma nič. Na TF-ju se v zimskem času cel čas apdejtajo informacije o stanju tekaških prog v Sloveniji, a žal je letos Areh absolutni zmagovalec v razočaranih obiskovalcih. No jaz sem bil gor letos samo enkrat, čeprav mi je sedaj velik bližje kot pa Rogla, vendar pa nima smisla hodit nekam, kjer so stvari čist razštelane, tako pač se raj pelem na Roglo, kjer pa so zadeve porihtane v nulo in se naužijem teka na smučeh v vsej lepoti.

No ampak marec je tu in napoved v dolini že kaže prve spomladanske temperature in počas bomo smuči postavli v kot in potegnili iz kleti bicikle, no roko na srce jaz sem specjalko že dal na servis, gorca pa še morm, da mam pol mir čez sezono.

Se pa letos kot sem že povedal mal spogledujem z trail teki, tako sem na prvo konec marca že prijavljen, o nadaljevanju pa se bom odločal sproti, ker vidim, da nima smisla delat prevelkih planov. No za enkrat vse gre OK, hrbtenica se drži, tud tempo se počas popravlja na treningih in kilometrino počas ampak sigurno povečujem. Edin kaj me muči že kr nekaj časa so včasih večje, drugič spet manjše bolečine ahilove tetive. No tud temu sem se odloču narest konec, saj imam naslednji teden ultra zvok, ki bo pokazal za kaj sploh gre, pol pa se lotim terapij. 

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.


O športu pa

skoraj nič ne napišem več v tem blogu. Pa to ne pomeni, da ne športam. Brez tega pač ne gre in januar je bil prav pester, na Rogli sneg, ki omogoča snežne radosti, v dolini pa skoraj pomladno tako, da je tud kolo najdlo pot iz kleti. Vsega po malem torej. No malo več kot zadnji čas sem tudi tekel in zadnjič probal tudi kako je, če tempo malenkost dvignem. Seveda dobrih 5 minut na kilometer ni bogvekaj a ker nima nekih ambicij po tekmah se mi zdi kar ok, da lahk slabih 10 km z lahkoto držim tak tempo. No seveda sem bil naslednji dan celi zategnjen pa tud leva tetiva ni bla prav zadovoljna z mojim početjem ni pa tudi pretirano protstestirala. Ko omenjam tetivo je to v bistvu tista tetiva, ki me je sedaj bo že štiri leta, ko me je oddaljila od teka. Vmes sem kar malo obupal, da bo kdaj popolnoma vredu a sem se odločil za še en poizkus in danes grem še na Inštitut za športno medicino pa, da vidimo kaj bom zvedel. V bistvu bom poskušal najti kak konzervativen način za popolno ozdravitev, …

Zapakiral

sem mojo polarko RCX5, če kdo rabi kaj takega...