Preskoči na glavno vsebino

Apetiti se s časom večajo

in s tem ne mislim, samo na hrano, ki je lahko velik problem pri tekačih, no vsaj jaz imam tako izkušnjo,da sem po teku bil lačen kot volk. No ampak to je tema ta enega od naslednjih prispevkov. Današnja tema pa bo o tekmovalnih apetitih.

Kot večina rekreativcev v eni točki pridemo do tega, da se bomo udeležili kake tekaške tekme. Vsak ima svoje cilje pri takem nastopu in velika večina jih je vezanih na dosego določenega časa. Tako so v teku neke meje npr. preteči 10ko pod 40 minut ali pa polovičko pod 1:20 ali pa maraton pod 3 ure. No vse to kar sem naštel so bli moji cilji in vsak jih ima pa ne glede na to ali jih prizna ali pač ne. In glede na vse te zadane cilje je potrebno nekako prilagoditi tudi trening. Tako je potrebno vključiti nekaj treningov za vzdržljivost pa nekaj za hitrost. Jaz sem za hitrost delal predvsem tempo teke, to se pravi, da sem delal v nekem treningu določen odsek, ki sem ga odtekel v tempu ali pa malenkost hitreje, kot sem tekel potem na tekmi. Ti treningi mi nekako niso delali težav, sem pa imel konstantno težave pri dolgih tekih, ki sem jih vedno delal prehitro. In ravno to je prepogosta napaka vseh tekačev, da tečejo prehitro. Komaj se da tekaču dopovedati, da tudi hočeš teči maraton pod tri ure ni nič narobe, če delaš dolge teke v tempu 6 min/km, kar pa se večini zdi prepočasi, vendar temu ni tako. Tukaj bom dodal svojo izkušnjo, tudi sam sem imel, nemalo težav s tem, da sem tekel počasi, to mi je uspelo le ko sem tekel skupaj s Tatjano, ko je delala dolge teke za njen maraton. Ti so trajali po 3 ure in pol in v tempu okoli 6.30 min/km in po teh tekih sem jaz odtekel svoje najboljše maratone. In to pove vse. Torej ni vse v tempu, veliko je tudi v počasnih tekih, še posebej ko se pripravljamo za maraton ali pa še kaj daljšega.

Pa, da rečem še nekaj o opremi. Oblačila pač vsak uporablja kot mu najbolje sedejo, po moje pa se ne splača dajat neke hude denarje za cote, ki jih prešvicacaš tako al pa tako. Pač vsak kupi kaj mu je všeč in v čem se dobro počuti. Ko pa pridemo do obutve pa so tu cele dizertacije. Zdaj je precej v modi bosonogi tek oz. tek v copatih, ki so zelo malo blaženi in z minimalnim naklonom med peto in prsti. Kot popolno nasprotje pa imamo copate, ki so ekstremno blaženi z nenormalno debelimi podplati. Kaj si jaz misli. Mislim, da je najbolje furati nekje vmes. Jaz nimam težav z nogami, ne dobivam žuljev, ne zvračam nogo ne pretirano navzven ali navznoter in tako lahk obujem copat s škatle in grem tečt maraton. To sem dejansko tud naredu enkrat. In velka večina nas je takih, zato jaz pravim, kupi si copate, ki so ti prav v katerih se dobro počutiš in ne glede na to ali so kao malo blaženi ali fejst, najbolje da so nekaj vmes. Šele po parih različnih znamkah, ki jih boš uspel dobro uničiti, boš kolkar tolk ziher kaj ti ustreza. In pa pozor, ni rečeno, da če je drago je tudi ekstremno dobro, samo za primer jaz sem svoje najboljše maratone pretekel v copatih za 40 evrov.

Obdelali smo že kar nekaj tekaških tem. V naslednjih se bomo dotaknili še prehrane, ki je v bistvu najbolj pomembna za dosego cilja, žal pa preveliko krat ravno najmanj omenjana ali pa omenjana v preveč ekstremih. Pri tem imam v mislih razne diete, no ampak o tem naslednjič. 

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.


O športu pa

skoraj nič ne napišem več v tem blogu. Pa to ne pomeni, da ne športam. Brez tega pač ne gre in januar je bil prav pester, na Rogli sneg, ki omogoča snežne radosti, v dolini pa skoraj pomladno tako, da je tud kolo najdlo pot iz kleti. Vsega po malem torej. No malo več kot zadnji čas sem tudi tekel in zadnjič probal tudi kako je, če tempo malenkost dvignem. Seveda dobrih 5 minut na kilometer ni bogvekaj a ker nima nekih ambicij po tekmah se mi zdi kar ok, da lahk slabih 10 km z lahkoto držim tak tempo. No seveda sem bil naslednji dan celi zategnjen pa tud leva tetiva ni bla prav zadovoljna z mojim početjem ni pa tudi pretirano protstestirala. Ko omenjam tetivo je to v bistvu tista tetiva, ki me je sedaj bo že štiri leta, ko me je oddaljila od teka. Vmes sem kar malo obupal, da bo kdaj popolnoma vredu a sem se odločil za še en poizkus in danes grem še na Inštitut za športno medicino pa, da vidimo kaj bom zvedel. V bistvu bom poskušal najti kak konzervativen način za popolno ozdravitev, …

Zapakiral

sem mojo polarko RCX5, če kdo rabi kaj takega...