Preskoči na glavno vsebino

Apetiti se s časom večajo

in s tem ne mislim, samo na hrano, ki je lahko velik problem pri tekačih, no vsaj jaz imam tako izkušnjo,da sem po teku bil lačen kot volk. No ampak to je tema ta enega od naslednjih prispevkov. Današnja tema pa bo o tekmovalnih apetitih.

Kot večina rekreativcev v eni točki pridemo do tega, da se bomo udeležili kake tekaške tekme. Vsak ima svoje cilje pri takem nastopu in velika večina jih je vezanih na dosego določenega časa. Tako so v teku neke meje npr. preteči 10ko pod 40 minut ali pa polovičko pod 1:20 ali pa maraton pod 3 ure. No vse to kar sem naštel so bli moji cilji in vsak jih ima pa ne glede na to ali jih prizna ali pač ne. In glede na vse te zadane cilje je potrebno nekako prilagoditi tudi trening. Tako je potrebno vključiti nekaj treningov za vzdržljivost pa nekaj za hitrost. Jaz sem za hitrost delal predvsem tempo teke, to se pravi, da sem delal v nekem treningu določen odsek, ki sem ga odtekel v tempu ali pa malenkost hitreje, kot sem tekel potem na tekmi. Ti treningi mi nekako niso delali težav, sem pa imel konstantno težave pri dolgih tekih, ki sem jih vedno delal prehitro. In ravno to je prepogosta napaka vseh tekačev, da tečejo prehitro. Komaj se da tekaču dopovedati, da tudi hočeš teči maraton pod tri ure ni nič narobe, če delaš dolge teke v tempu 6 min/km, kar pa se večini zdi prepočasi, vendar temu ni tako. Tukaj bom dodal svojo izkušnjo, tudi sam sem imel, nemalo težav s tem, da sem tekel počasi, to mi je uspelo le ko sem tekel skupaj s Tatjano, ko je delala dolge teke za njen maraton. Ti so trajali po 3 ure in pol in v tempu okoli 6.30 min/km in po teh tekih sem jaz odtekel svoje najboljše maratone. In to pove vse. Torej ni vse v tempu, veliko je tudi v počasnih tekih, še posebej ko se pripravljamo za maraton ali pa še kaj daljšega.

Pa, da rečem še nekaj o opremi. Oblačila pač vsak uporablja kot mu najbolje sedejo, po moje pa se ne splača dajat neke hude denarje za cote, ki jih prešvicacaš tako al pa tako. Pač vsak kupi kaj mu je všeč in v čem se dobro počuti. Ko pa pridemo do obutve pa so tu cele dizertacije. Zdaj je precej v modi bosonogi tek oz. tek v copatih, ki so zelo malo blaženi in z minimalnim naklonom med peto in prsti. Kot popolno nasprotje pa imamo copate, ki so ekstremno blaženi z nenormalno debelimi podplati. Kaj si jaz misli. Mislim, da je najbolje furati nekje vmes. Jaz nimam težav z nogami, ne dobivam žuljev, ne zvračam nogo ne pretirano navzven ali navznoter in tako lahk obujem copat s škatle in grem tečt maraton. To sem dejansko tud naredu enkrat. In velka večina nas je takih, zato jaz pravim, kupi si copate, ki so ti prav v katerih se dobro počutiš in ne glede na to ali so kao malo blaženi ali fejst, najbolje da so nekaj vmes. Šele po parih različnih znamkah, ki jih boš uspel dobro uničiti, boš kolkar tolk ziher kaj ti ustreza. In pa pozor, ni rečeno, da če je drago je tudi ekstremno dobro, samo za primer jaz sem svoje najboljše maratone pretekel v copatih za 40 evrov.

Obdelali smo že kar nekaj tekaških tem. V naslednjih se bomo dotaknili še prehrane, ki je v bistvu najbolj pomembna za dosego cilja, žal pa preveliko krat ravno najmanj omenjana ali pa omenjana v preveč ekstremih. Pri tem imam v mislih razne diete, no ampak o tem naslednjič. 

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

In čudak leta 2019 je...

ja jaz kdo pa drug. Bom malo argumentiral to trditev, namreč v času v katerem živimo moje obnašanje najbrž ni niti malo primerno. Zadnje dni veliko premišljujem o tem kaka družba smo, kako se obnašamo drug do drugega, koliko naredimo drug za drugega, kaj naredimo za to, da bi nam nam lahko bilo bolje in lepše. Žal sem tu zelo pesimističen in vidim, da kot družba kljub vsemu napredku krepko nazadujemo. Medsebojni odnosi so na nuli, vsakega vse moti, kar je v tem času ko nas je vedno več lahko velik problem, vsak gleda le na svojo rit in vidi samo napake drugih. Kljub temu, da vsi vemo, da današnje ravnanje družbe pelje ta naš ljubi planet v pogubo pa se malokomu zdi vredno kaj narediti, da bi to vsaj malo upočasnili, če ne že ustavili. 
Žal, res tole ne bo nek optimistični spis in žalosten sem ko gledam ljudi okoli sebe kako se obnašajo in, kako so nestrpni, kako ne naredijo nič za dobro družbe ampak se jim zdi veliko že to, da so poskrbeli za lastne riti. To se odraža na vsakem korak…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…