Preskoči na glavno vsebino

Jamrači

je ena in edina beseda, ki mi pride na pamet, ko pomislim, na prebivalce Slovenije. Vsak dan to slišim za vsakim vogalom, kar je še huje nam to še vcepljajo v glavo na vsakem koraku. Vsepovsod slišimo, pa smo mali pa mi nič ne moremo, nismo konkurenčni, nismo to nismo ono.
Pa je temu res tako. Ja je, če skoz tako razmišljaš, si pač potem tak tudi v dejanjeih. Se mi zdi, da je v ozadju kar skriti namen za to da se ali, da bi se počutili take. Saj smo potem bolj vodljivi, če imamo skoz v glavah, da nič ne moremo, da smo mali... V končni fazi, to na posameznika vpliva na tako, da niti ne poizkuša kaj spremeniti, ker skoz razmišlja, da sam itak nič ne more. Kaj pa bi bilo, ko se več takih posameznikov združi in začne drugače razmišljati, primer zadnjih dogajanj je Luka Koper, na katerem se vidi, da pa lahko nekaj ljudi, ki se združijo le dosežejo, da jim prisluhnejo in jih začnejo upoštevati. Pa čeprav se na začetku lastniki in oblastniki vedejo arogantno, na koncu le zmaga "mali" človek. Kaj ko bi začeli razmišljati še malo širše in bi končno sprevideli, da se lahko zgodi ulica še kje drugje in, da je ljudstvo tisto, ki lahko odstavi oblast, saj jih je ljudstvo tja tudi postavilo in je pravica in dolžnost, da ljudstvi od reagira takoj, ko oblast začne delati v nasprotju s tem, kar je bilo obljubljeno.
Ampak zakaj sploh o vsem tem pišem. Vzrok je EP v nogometu, ki je v tem času zajel naše kraje, čeprav na njemu ne nastopamo in čeprav nogomet ni moj šport, pač EP pogledam malo tu pa tam. In upam, da ga še kdo drug pa ne samo zaradi nogometa, ampak da se naučimo, da so lahko tudi mali narodi "veliki", če znajo razmišljati s svojo glavo in čeprav jih je malo razmišljajo, kot veliki. Islandija je država, ki je lahko za vzor še marsikateri veliki predvsem pa manjši naciji. Pravzaprav smo mi za njih že velikani, se ve kaj je 2 mio prebivalcev proti 300.000. Kdo ne ve naj malo pobrska, kaj vse je ta narod naredil, od tega, da so pozaprli vse, ki so spravili državo na kolena, do tega, da so se nato pobrali v velikem slogu. In zakaj je to tako so pokazali s svojo mentaliteto na EP, ko enkrat nismo slišali jamranja, da so mali ali kake podobne samo-pomilovalne besede, ki jih je pri nas na vsakem koraku dovolj.
Na koncu mogoče v razmislek, dragi moji Slovenci, razmišljajte s svojo glavo, ne nasedajte raznim besedam, ki vcepljajo v glavo to, da smo mali in, da kot taki nič ne štejemo, da naš glas nič ne šteje. Pa še kako šteje, še posebej, ko se bo nekaj teh "malih" ljudi združilo, bo to še kako slišal tisti, ki mu bo to namenjeno. Ne bodimo glasni le ko sedimo udobno v kavču z tipkovnico in bolj ali manj anonimno komentiramo vse povprek, tako kot se to dogaja v zadnjih dneh, ko bi vsi na veliko preko tipkovnice pretepali ali še kaj hujšega krivca za tragedijo z majhno deklico. Ja res je, taki dogodki vzpodbudijo čustva, ki včasih grejo preko meje, a taisti ali tem podobni, kje ste bili, ko se je vse to dogajalo, zakaj že prej ni nihče ukrepal. A mogoč zato, ker sem "mali" in moj glas nič ne šteje.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.


O športu pa

skoraj nič ne napišem več v tem blogu. Pa to ne pomeni, da ne športam. Brez tega pač ne gre in januar je bil prav pester, na Rogli sneg, ki omogoča snežne radosti, v dolini pa skoraj pomladno tako, da je tud kolo najdlo pot iz kleti. Vsega po malem torej. No malo več kot zadnji čas sem tudi tekel in zadnjič probal tudi kako je, če tempo malenkost dvignem. Seveda dobrih 5 minut na kilometer ni bogvekaj a ker nima nekih ambicij po tekmah se mi zdi kar ok, da lahk slabih 10 km z lahkoto držim tak tempo. No seveda sem bil naslednji dan celi zategnjen pa tud leva tetiva ni bla prav zadovoljna z mojim početjem ni pa tudi pretirano protstestirala. Ko omenjam tetivo je to v bistvu tista tetiva, ki me je sedaj bo že štiri leta, ko me je oddaljila od teka. Vmes sem kar malo obupal, da bo kdaj popolnoma vredu a sem se odločil za še en poizkus in danes grem še na Inštitut za športno medicino pa, da vidimo kaj bom zvedel. V bistvu bom poskušal najti kak konzervativen način za popolno ozdravitev, …

Posiljeni ali prisliljeni

so od ponudnikov, ki nam omogočajo komunikacije, interneta in televizije. Pred začetkom leta so nas prijazno obvestili, da bodo podražili storitve mobilne telefonije in televizije, kar v mojem primeru naša 3 evre na mesec, se pravi skoraj ena naročnina več na leto.
Ampak v čem je težava, no vsaj jaz jo vidim, ne vem kako je z vami. Večina nas ima tako imenovano paketno storitev pri enem ponudniku, ki pa najbrž ni najcenejša opcija, vsaj tako se mi zdi, najbrž bi bilo ceneje malo pobrskati pri različnih ponudbah pri konkurenci, ampak o tem kdaj drugič. 
Bolj sporno, kot to, da paketna ponudba najbrž ni najcenejša je to, da v bistvu plačujemo za nekaj kar v bistvu sploh ne uporabljamo. Naprimer, doma imamo nameščenih okoli 130 TV programov, od tega jih jaz gledam mogoče 10, pa sem zastavil številko zelo visoko, če prištejem še ene tri, ki jih stalno gledajo otroci smo ajde na 15, da zaokrožim. Ostane 115 programov, ki jih plačujem a jih nikoli ne gledam. Torej sem prisiljen plačevati z…