Če ni nič napisano

še ne pomeni, da se ne dogaja. V bistvu pa nič pretresljivega, kar je tudi najbolje, kot bi se reklo "kuča poso, poso kuča". No ko smo doma izrabimo vsak trenutek, da smo zunaj in se tak al drugač potepamo, največkrat pa peč ali na kolesu.

No pa vseeno mogoče komentar na en članek, na katerega sem naletel danes. Gre za intenzivno obnovo železniških prog, ki se izvajajo v tem času. Res je, da to name nima vpliva, si pa nadejam, da bi v bližnji prihodnosti na račun te obnove mogoče lahko tudi sam hodil z vlakom v službo. Seda je to nesmiselno, ker vožnja do Celja traja več kot uro in če prištejem še pot do in iz postaje, mi to vzame krepko čez uri in pol. Jaz upam, na vsaj dva normalna vlaka na uro in čas vožnje na vsak 50 minut ali kako minuto manj. A upanje je bolj klavrno, sploh glede, na to kar sem prečital danes in sicer, da naj bi pot trajala po izjavi predstavnice železnic dve uri, ko pa pogledaš na spletno stran pa je realnost taka, da niti ICS ne pride v dveh urah, navadni vlak pa rabi dve uri in tričetrt ali več. Torej je očitno nekaj hudo narobe z merjenjem časa na naših železnicah.
No a dajmo vseeno bit optimistični in upam, da v roku kakega leta ali dveh le pride čas, ko bom lahko uporabljal vlak za službo.

Sma pa z ženo bila prejšnjo soboto na MI2, ni kaj fantje ne razočarajo in so po moje eden redkih bendov, ki s tako kvaliteto špilajo v živo. sma pa ugotovila, da sma že stara, ob enih ponoč sma mela že več kot dosti vsega, pa še vse naju je blolelo od stanja. Se je pa splačalo, tak, da ko spet pridejo ponovima.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

In čudak leta 2019 je...

Nevaren šport