Preskoči na glavno vsebino

Hitro mal apdejta

še o športu o katerem ne pišem več tako pogosto, kar pa ne pomeni, da ga zanemarjam, to pa nikakor. Je pa res, da je tale november sedaj bolj moker in se moram držat bolj na suhem, ko pa se pokaže prilika pa hiter skok na kolo, da pritišim do planiranih 6 jurjev.

Je pa bil FB tolk prijazen, dame je opomnil, da je par dni nazaj minilo točno 10 let od kar sva se spoznala z Tatjano, seveda kje drugje kot na teku. Sladkih 6 je bil tisti usoden tek, še sreča da traja 6 ur in sma imela dober zgovor za druženje, kako je šla zgodba dalje si lahko mislite glede na vse skupaj. 


Pred 10 leti.

Torej kar se teka tiče je ta sedaj res čisto v ozadju a to še ne pomeni, da ne športamo. Jaz sem se sicer letos prav zavestno odločil, da zmanjšam količini ur namenjeno športu in sem sedaj po moje nekje na 10 ur tedensko in kmalu bo 3 leta od kar me zdravje tako služi, da sem vsak lahko vsak dan, no včasih tud dvakrat na dan naredil, kot se reče nekaj zase. Res se počutim pravega srečkoviča, da mi zdravje in telo to omogoča, čas pa že dolgo ni razlog za to, da se to nebi dalo. Pravzaprav lahko rečem, da sem egoist kar se tega tiče, saj vedno gledam, da imam prvo planiran čas zase šele potem pridejo na vrsto drugi, ja tudi družina. A verjamem, da je to dobro za vse naj, saj sem tudi jaz potem veliko boljši.

Kakor koli že jesen se preveša v zimo in vsi doma že nestrpno čakamo na sneg, oprema je kupljena, saj se ve kako je pri otrocih, da zdrži eno leto, no a smo že opravili menjave velikosti, tako da smo perajat.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

In čudak leta 2019 je...

ja jaz kdo pa drug. Bom malo argumentiral to trditev, namreč v času v katerem živimo moje obnašanje najbrž ni niti malo primerno. Zadnje dni veliko premišljujem o tem kaka družba smo, kako se obnašamo drug do drugega, koliko naredimo drug za drugega, kaj naredimo za to, da bi nam nam lahko bilo bolje in lepše. Žal sem tu zelo pesimističen in vidim, da kot družba kljub vsemu napredku krepko nazadujemo. Medsebojni odnosi so na nuli, vsakega vse moti, kar je v tem času ko nas je vedno več lahko velik problem, vsak gleda le na svojo rit in vidi samo napake drugih. Kljub temu, da vsi vemo, da današnje ravnanje družbe pelje ta naš ljubi planet v pogubo pa se malokomu zdi vredno kaj narediti, da bi to vsaj malo upočasnili, če ne že ustavili. 
Žal, res tole ne bo nek optimistični spis in žalosten sem ko gledam ljudi okoli sebe kako se obnašajo in, kako so nestrpni, kako ne naredijo nič za dobro družbe ampak se jim zdi veliko že to, da so poskrbeli za lastne riti. To se odraža na vsakem korak…

Nevaren šport

je tale tek na smučeh. Pa čeglih se poganjaš z lastno silo pa se men vsake tolko časa uspe poškodovat. Pred leti sem si pikno palco med noge, po moje ne rabim razlagat kak je bil potem konec, polet preko in, da bo mera polna ročaj palce točno na rebra pri pristanku na tla. No zdaj sem šel še korak naprej, namreč se mi je uspelo s palco po žnablih. Kak točno se mi je to naredlo še ugibam, zdi se mi da sem hotel z roko mal nos ubrisat pri tem pa se mi je palca zapičla v sneg in posledično sem sam sebe po zobeh. Rezultat prebita ustnica, še sreča so zobje ostali v čelusti.
Rezultat pa je tu.
Kaj se snežnih razmer tiče, niso briljantne a za tek je še, stadion in pa pod jezerom ter povezava med njima je še ok. Tak je blo včeraj.