Preskoči na glavno vsebino

Hitro mal apdejta

še o športu o katerem ne pišem več tako pogosto, kar pa ne pomeni, da ga zanemarjam, to pa nikakor. Je pa res, da je tale november sedaj bolj moker in se moram držat bolj na suhem, ko pa se pokaže prilika pa hiter skok na kolo, da pritišim do planiranih 6 jurjev.

Je pa bil FB tolk prijazen, dame je opomnil, da je par dni nazaj minilo točno 10 let od kar sva se spoznala z Tatjano, seveda kje drugje kot na teku. Sladkih 6 je bil tisti usoden tek, še sreča da traja 6 ur in sma imela dober zgovor za druženje, kako je šla zgodba dalje si lahko mislite glede na vse skupaj. 


Pred 10 leti.

Torej kar se teka tiče je ta sedaj res čisto v ozadju a to še ne pomeni, da ne športamo. Jaz sem se sicer letos prav zavestno odločil, da zmanjšam količini ur namenjeno športu in sem sedaj po moje nekje na 10 ur tedensko in kmalu bo 3 leta od kar me zdravje tako služi, da sem vsak lahko vsak dan, no včasih tud dvakrat na dan naredil, kot se reče nekaj zase. Res se počutim pravega srečkoviča, da mi zdravje in telo to omogoča, čas pa že dolgo ni razlog za to, da se to nebi dalo. Pravzaprav lahko rečem, da sem egoist kar se tega tiče, saj vedno gledam, da imam prvo planiran čas zase šele potem pridejo na vrsto drugi, ja tudi družina. A verjamem, da je to dobro za vse naj, saj sem tudi jaz potem veliko boljši.

Kakor koli že jesen se preveša v zimo in vsi doma že nestrpno čakamo na sneg, oprema je kupljena, saj se ve kako je pri otrocih, da zdrži eno leto, no a smo že opravili menjave velikosti, tako da smo perajat.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…