Četrtina leta
je minila kot bi mignil in končno smo dočakali tudi prvi malo daljši dopust letos, roko na srce smo ga bili vsi že kar potrebni.
Ampak najprej pa malo številk športnih aktivnosti, da malo vidim kje sem. Torej ker sem zopet malo spremenil način treningov malo zaostajam z kolesarskimi kilometri in sem jih do sedaj uspel do začetka maja naklepat 880 kilometrov, sem pa pri tekaških znotraj okvirov in pri dobrih 716 kilometrih. Kakor koli da je, se malo več časa posvečam treningu moči, ker se mi pač zdi, da je to pri mojih letih veliko bolj pomembno. No sem pa dodal tudi malo pohodništva, ki ga planiram dodati še dosti več v prihodnosti.
No sedaj pa k našemu mini dopustu. Tokrat smo določili več ciljev. Seveda pa najprej ob morje, ki smo ga že prav pogrešali in naj me kar prav prišlo nekaj dni ob obali, da smo se naužili morskega zraka in sonca. Izola, kot vedno tudi tokrat ni razočarala, odlična destinacija za vse, ki tako kot mi potujete z avtodomom, saj ponuja odlično lokacijo za parking. Smo pa tokrat imeli s sabo še bicikle in smo si privoščili nekaj kolesarskih tur po na obali.
Ker je bila naša konča destinacija Gorenjska, smo se odločili, da se do tja odpeljemo čez dolino reke Soče, vmes smo se malo ustavili ob poti in občudovali ta res biser naše države. Potem pa smo preko Italije odšli do Kranjske gore, kjer smo prespali. Naslednji dan sem seveda jaz moral na Vršič s kolesom. Pred tem sem bil samo enkrat, pa sem že itak pozabil kolk sem rabil do vrha, no tokrat se mi je iz centa Kranjske gore pa do vrha uspelo povzpeti v dobri uri. Pojma nimam ali je to dobro ali slabo, domnevam, da za gorca neka zlata sredina. Potem smo seveda še odkolesarili do Planice in se povzpeli na vrh velikanke.
Popoldan pa smo se zapeljali do Radovljice, kje smo se sparkirali v kampu. Seveda nismo spustili priložnosti za obisk Bleda. Šli smo z busom, ki je bil prenatrpan v obe smeri, da o samem Bledu niti ne zgubljam besed. Prišli smo tja, kupili kremšnite, jih pojedli dobesedno na tleh in odšli ekspresno nazaj.
Zadnji dan v nedeljo pa smo se dobili še z preostalim delom ožje družine in odšli na Brezje k maši nato pa na kosilo v Kranjsko goro k Lačnemu Kekcu in proslavili mamino 70tko.
Popoldan pa nazaj domov in še pred dežjem nam je uspelo razpakirati vse kar smo imeli s sabo.
Pa še malo slikovnega materiala.