Še ena 21 ka
je za nama. V bistvu sem šel malo pogledat in ugotovil, da sem v Ljubljani tekel že devetič, od tega trikrat na polovički, štirikrat na maratonu in na eni desetki. V bistvu sem svoj pri uradni pol maraton odtekel v Ljubljani in nato naslednje leto še celega. Tudi časi so za današnjo hitrost, ki jo premorem zavidljivi. Prva polovička se je končala v dobi uri in 37 minut, maraton pa v treh urah in sedem minut, kar je za vsakega rekreativca kr soliden rezultat.
No sedaj je realnost drugačna. Seveda niti nimam več želje po tem, da bi lovil sekunde in minute na kilometer, bolj mi je pomembno, da pretečem 21 kilometrov, kar niti ni tako kratka razdalja in ravno vsak jo tud ne more preteči. Pa še nekaj, nekako si zastavima cilj, da pridema v cilj v dveh urah in to nama je uspelo sedaj že trikrat zapored.
Nekako rutinsko sedaj že hodima v Ljubljano, grema v soboto najprej dvignit številke, potem v trgovino in nato na Dolgi most, kjer lepo prespima, zjutraj pa nato na bus na štart, s to razliko, da letos nisma imela privilegija, da bi lahko oddala cunje v Tatjanin šotor, in sma zato morala oddati prtljago v šotor organizatorja, zaradi česar sma potem zmrzovala tričetrt ure pred štartom. Potem sma se prve kilometre odtajala med tekom in nato nekako v lepem ritmu prišla v cilj minuto pred začrtanim časom.