Ne sprašuj se kaj lahko država stori zate

Avtor: -

 raje se vprašaj kaj ti lahko storiš za njo. Ravno te dni zopet poslušam kako predvsem podjetniki jamrajo, da je država predraga, da pobere preveč davkov, da gre prevelik del bruto dohodka za razne davke in prispevke. Ob enem sem slišal primerjavo med bruto in neto plačo med nami in Hrvaško, kako da Hrvati dobijo več izplačila pri enakem bruto znesku. seveda vse to verjamem, ampak a se kdo vpraša kakšen pa so pokojnine na Hrvaškem pa ali sploh kdo ve, da je tam obvezna vključitev v enega od pokojninskih stebrov. Ja res je, obvezna, med tem pa pri nas le peščica ljudi sploh ve da to obstaja, pa še od teh jih večina ne vplačuje sama ampak so vključeni preko kakšnih kolektivnih zadev v službi. Ob enem se sprašujem koliko jih ve, da je to še edini način kako si izboljšati svojo dohodninsko napoved in tako v bistvu na dva načina poskrbeti za izboljšanje svojega finančnega stanja. 

Seveda ne, mi raje za vse obtožimo državo in to kako pač ne naredi dovolj za svoje državljane.

Ampak to sploh ni glavni problem, ki ga imam namen izpostaviti v tem zapisu. Bistvo tega zapisa bo seveda tudi v delu namenjeno izpraševanju kaj delamo za državo na tak ali drugačen način. In seveda eden od načinov je kaj lahko naredimo za to, da država ne bo tako obremenjena zaradi našega brezbrižnega obnašanja do sebe in svojega zdravja. Zadnjič sem slišal super in po moje tudi edino pošteno rešitev. Na Japonskem namreč vsako leto izvajajo telesne meritve in na podlagi teh določijo kakšen je vaš riziko za razvoj različnih bolezni in posledično obremenitev zdravstvenega sistema, seveda se potem na podlagi tega določi tudi denarna participacija, ki jo posameznik mora dati, da sistem deluje. Čisto enostavna rešitev, če vprašata mene. 

Seveda pa je pri nas zadeva obratna, v večini primerov se do svojega telesa in zdravja obnašamo milo rečeno mačehovsko in potem, ko slej ko prej zbolimo za eno od tipičnih bolezni tega časa, sladkorna, povišan tlak, holesterol in kaj je še tega začnemo trumoma drveti v čakalnice in na razne preiskave. V večini primerov se potem zadeve rešujejo z pestmi tablet le v redkih primerih kak posamezni začne malo spreminjati mišljenje in s tem tudi način življenja, no tistega potem slavijo kot narodnega heroja in se mu klanjano v vseh razgovorih. Med tem pa peščica, ampak res peščica, ki poskuša kljub vsem stvarem, ki jih imajo v življenju tudi skrbeti zase in za svoje zdravje v večini primerov izpadejo kot čudaki, ki hodijo v zgodnjih ura med tednom tečt ali na fitnes. Dober primer je recimo pogledi, ki jih te dni dobivam in jih bom čedalje več, sploh če bo zima še malo bolj pritisnila. To so pogledi čudenja, nemalokrat pa malo da ne zgražanja in to od ljudi, ki sedaj pri slabih 10 stopinjah in malo vetra posedajo po kafičih zadekani do vrh glave v eni roki z čikom, ja in ti me gledajo, kot da sem jaz čuden. 

Ja in za to bo tako, kot je ali pa še huje, zato bo država še dražja, zato bo treba dati še več za to, da bo lahko sistem za silo funkcioniral, da se bodo lahko eni prav delali norca iz sistema in ob enem jamrali kako jim je hudo.

Bom raje nehal na tem mestu, ker gnev v meni se veča iz vrstice v vrstico. Na koncu samo še ponovim, ne razmišljajte kaj lahko država stori za vas, raje dajte, kaj lahko vi storite za njo,

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grčija z avtodomom

Avtor: -
Slika
 v parih besedah, najboljši dopust ever. Pa da začnemo na začetku. Januarja, ko smo kupli avtodom je takoj padla odločitev, da poleti gremo z njim v Grčijo. Razlogov za to je več, eden je ta, da sem jaz že bil velikokrat na Grški obali in malo poznam teren, drugi pa je ta, da lahko v Grčiji kampiraš na free kot bi se reklo in ne rabiš hoditi v kampe. Torej prišel je dolgo pričakovani dopust in priprave so bile končane. Imeli smo okvirno zastavljeno pot, torej v Grčijo preko Balkana z enim vmesnim postankom za spanje nekje na jugu Srbije. Tako smo krenili na pot v ponedeljek, da se ne gužvamo čez vikend po cestah in izgubljamo živce, kar se je izkazalo za odlično odločitev. Brez težav na meji smo bili že nekaj čez enajsto uro v Srbiji in čas je bil za prvi postanek in malico. Nato nadaljujemo pot po Srbiji in naslednji cilj je bil Leskovac in pokušina Leskovčanih čevapov. No zadeva se je začela malo komplicirati, ko smo na avtocesti naleteli na karambol in smo se dobrih pet kilometr...
Preberite več

Grčija 3

Avtor: -
Slika
 ja tudi letos je naš glavni dopust bil kot že zadnji dve leti od kar imamo avtodom v Grčiji.  Sedaj smo že izkušeni mački in glede na to, da smo letos imeli največ časa za oddih, smo si lepo na izi splanirali dopust. Še vedno pa se držimo rekla manj je več in pa čim manj kompliciranja.  Torej pot sedaj že kar standard. prvi postanek Leskovac, kjer smo pri Grošu pojedli prve čevape, nato pa prespali na počivališču Predejane. Počivališče ima vsako leto kaj novega, poleg čistih sanitarij se da tudi tam dobro jesti, imajo pa tudi trgovino. Naslednji dan pa naprej do meje z Severno Makedonijo, ki smo jo kar preleteli z obveznim postankom v Gevgeliji, kjer smo nakupili malo hrane in pijače. Nato pa naslednja destinacija mesto Katerini, kjer smo najprej šli v Lidl, kjer smo napolnili zaloge za en tedn, nato pa še obvezni prvi Giros.  Nato smo se zapeljali še par kilometrov do prvega kampa, kjer smo potem preživeli prvi teden našega dopusta. Torej kamp Gold beach pod goro ...
Preberite več

Grčija 2

Avtor: -
Slika
 je padla letos. Sicer je to bil plan že lani takoj po prvem dopusti v Grčiji, da tudi letos svoj glavni dopust preživimo na jugu, le lokacija je bila vprašljiva in v bistvu vse do zadnjega prav nismo vedeli kam bi šli, ampak to je ravno čar dopusta z avtodomom. Kar se tiče poti smo vedeli, da gremo po najkrajši poti, torej čez bivšo jugo, tako smo krenili popoldan iz Maribora in malo pred pol nočjo prispeli v Predejane, kjer smo določili, da bomo prespali. Priporočam vsem, ki ste na poti na jug, počivališče je ravno prav umaknjeno z avtoceste, ima pa tudi bencinsko in pa trgovino. No zjutraj za mene obvezen trening in okoli devetih nadaljujemo pot v smeri Grčije.  Na meji z Makedonijo smo v slabi urci, za prehod pa porabimo manj kot pol ure. Makedonijo pa itak prevozimo v šusu, tako, da smo pred mejo predem se sploh zavemo. V Gevgeliji se odločimo za obvoz na Dojran, kjer naredimo postanek za kosilo, nato pa čez mejo in smer obala. Čeprav je bil prvotni plan najprej prečkati ...
Preberite več