Preskoči na glavno vsebino

Uničevalec

ja dobesedno to bi se mi lahko reklo, če bi se začel pogovarjat o tekaških copatih. Pa ne v tem smislu, da jih namerno uničujem, ampak v tem, da jih z tekom uničim cel kup. Seveda bi jih še veliko več, če bi jih menjaval tako, kot je to priporočeno, tam na okoli 700 kilometrov. No resnica je pač taka, da jaz z tekaškimi copati naredim včas tud še enkrat tolko, kot je priporočena doza ;). Razlog je seveda enostaven, ker drgač bi se po domače povedano spufal na copatih.

Je pa zadnje čase kar težka odločitev, ko je potrebno it v nabavo za novo robo. Roko na srce mi ni nekaj za eksperimentirat in se raje držim preizkušenih znamk, ki sta v zadnem obdobju zame Nike in Brooks. No z "najkicami" sem imel kar nekaj težav, ker so mi moj priljubljen model Skaylonke umaknali z prodaje (ene mam še skor nove in jih šparam sam za tekme). Imam pa zdaj model Lunarswift, ki se je tud izkazal za odličnega in sem kaj se tega tiče lahk rečem težavo rešil.
Pri Brooksu pa sem sprobal do sedaj dva modela in sem tud bil kar zadovoljen, zato je po tehtnem premisleku padla odločitev še za tretji poskus. In prav danes so prišle to so Brooks Green Silence. Copati na zunaj izgledajo noro dobro pa še nekaj so ekstremno lahki, ne vem če sem že mel tak lahke copate. Mislim pa da je to bolj zarad zgornjega materiala, kot pa zarad podplata, no bomo vidli, ko bomo stvar sprobali.

No ker sma jih nabavla oba s Tatjano jih boma šla danes skup sprobat, je pa model mal podoben minimalističnim modelom, tu predvsem mislim na raven podplat, kjer ni ločena peta in pa na to, da peat ni nič posebej dvignjena ali ojačana.

Ja in sedaj še najboljša stvar teh copat. Copati so kar 75% reciklirani iz drugih copatov in tako tud mal prispevam k čistejšemu okolju.

Zgledajo pa tak

Sigurno je nekaj, da neizrabljeni ne bojo ostali, če bojo pa še zakaj več, bom pa videl.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dekle, ki se je igralo z ognjem

je naslov druge knjige, oz. nadaljevanje Dekleta z zmajskim tatujem. Opis prve boste našli, če boste malo pobrskali po zapisih. 
Torej gre za nadaljevanje zgodbe v kateri se vse plete okoli glavne junakinje, s tem, da v tem delu izvemo tudi nekaj zgodbe za nazaj, ki nam pomaga razumeti karakter glavne junakinje. Zgodba je napisana v istem slogu kot v prvem delu in bralca drži priklenjenega in s težkim srcem sem jo odlagal med branjem. 
No po prebrani knjigi sem si ogledal še film, ki je bil posnet. Mogoče bi moral pustit malo čaa vmes a sem bil preveč radoveden in sem si ga ogledal takoj. Žal je knjiga preveč obsežna, zato pač film ne more opisati vsega, kar je v knjigi, no še vedno pa je zadel bistvo in to je najbolj pomembno. 
Tretji del pa bo žal moral počakati, da se vrnem domov.

Veliko prepozno

so se naši vladarji odločili, da v našo preljubo državo spustijo tudi kakega tujega vlagatelja oz. tujo koorporacijo, ki bo pri nas zgradila tovarno in omogočila pregovorno delovnim Slovencem, da lahko delajo. Kako se bo primer Magna v resnici razpletel bomo še videl, se pa vsaj dogaja.

Vsako jutro preletim samo en novičarski portal na telefonu in to je portal nacionalke. Včasih celo najdem kaj zanimivega, tako, kot danes tole. O tem kako pa Slovaki s pridom izkoriščajo tuje vlagatelje, ki niso v njihovi državi samo zato, da bi pomolzli poceni delovno silo. Za kaj takega je nam oz. našim vladarjem vlak že zdavnaj odpeljal. Eno je to, da je naša država zbirokratizirana do plafona, drugo pa je, da so velike firme v teh leti že zdavnaj ugotovili, kje se da dobro in učinkovito poslovati in so se že ustalili, ter po načelu ne menjaj konja, ki zmaguje pač nimajo veliko interesa delati eksperimentov.

Sedaj, ko imamo vsi končno interes po prihodu tujcev, ki bi vsaj kupili kako podjetje na ro…

Zapakiral

sem mojo polarko RCX5, če kdo rabi kaj takega...