Preskoči na glavno vsebino

Disciplina

je nekaj, kar nam vsem primanjkuje. Ko sem bil jaz še mlajši je bilo popolnoma jasno, kako se disciplinira otroke. O učinkovitosti zdaj res ne bom razpravljal, sem pa mnenja, da je bila zadeva kar učinkovita. Občasna palica po riti ne more škodovat in tud nikomur ni, no vsaj jaz ne poznam kerga, ki bi mu občasno discipliniranje z kako po riti pustilo vidne posledice, najbrž mu je le pomagalo, da se je lažje odločil v prihodnje, ko je bila njegova disciplina spet na preizkušnji. Da bo čist jasno vse skup, jaz sem zagovornik discipliniranja, ne nujno, da poje palica, saj imamo tudi kake bolj prefinjene prijeme, mogoče sistem ti meni jaz tebi, se mi zdi da je tud kar učinkovit pri naših malih nadobudnežih. No nekaj o tem je napisanega tudi TU.

Kaj pa disciplina na drugačen način. Recimo enim se je težko disciplinirat, da bi šli vsake tolko malo ven in se razmigali in naredili kaj za dobro počutje. No drugi pa imamo problem, da se težko discipliniramo, da ne gremo ven in se razmigamo, saj to počenemo prevečkrat in preveč intenzivno in bi v bistvu naredili nekaj dobrega za svoje telo, če bi kakšen dan ostali doma in lenarili. Jat sem že eden tistih, ki imam težave s te vrste disciplino, saj MORAM it ven in se vsaj mal razmigat pa čeprav vem, da to včasih ni ravno najboljše za moje zdravje. Sploh je to težava, če je res treba sanirat kako poškodbo ali bolečine. Men je popolnoma jasno, no včas mi ni blo, da je pač potrebno enkrat potegnit črto pri kaki stvari, pa vseen je včasih zelo težko ostat discipliniran pri tem. Čist mal je že manjkalo, da te dni, ko je blo vreme res bolj klavrno, nisem žel ven tečt, pa čeprav vem, da bi to bil čisti "nonsens" in bi že 90% pozdravljeno ahilovo zopet lahk vrnil v stanje, ko bi se sanacija poškodbe lahk zavlekla še za kaki mesec. Ne, tik pred ciljem pa ne bom odnehal in sem raje šel na kolo pa čeprav je to pomenilo, da bom moker in, da me bo zeblo ko cucka. Ja, moral sem it, kaj naj zdaj....

Hvala Bogu pa je zadevo rešila narava in nam dala sneg in zdaj je upam vsaj februar rešen, saj bom lahk umiril svoje telo in duš z tekom na smučeh. 

Važno je da ostanem discipliniran in da popolnoma pozdravim vse, ker tek mi mora biti v užitek in ne muka.

Še bolje pa da se lahko discipliniram in se brezskrbno zleknem in zadremam, kot naš mali mož. Kdo bi si mislu, da se lahk tud od tako malih ljudi kaj naučim.