Preskoči na glavno vsebino

Disciplina

je nekaj, kar nam vsem primanjkuje. Ko sem bil jaz še mlajši je bilo popolnoma jasno, kako se disciplinira otroke. O učinkovitosti zdaj res ne bom razpravljal, sem pa mnenja, da je bila zadeva kar učinkovita. Občasna palica po riti ne more škodovat in tud nikomur ni, no vsaj jaz ne poznam kerga, ki bi mu občasno discipliniranje z kako po riti pustilo vidne posledice, najbrž mu je le pomagalo, da se je lažje odločil v prihodnje, ko je bila njegova disciplina spet na preizkušnji. Da bo čist jasno vse skup, jaz sem zagovornik discipliniranja, ne nujno, da poje palica, saj imamo tudi kake bolj prefinjene prijeme, mogoče sistem ti meni jaz tebi, se mi zdi da je tud kar učinkovit pri naših malih nadobudnežih. No nekaj o tem je napisanega tudi TU.

Kaj pa disciplina na drugačen način. Recimo enim se je težko disciplinirat, da bi šli vsake tolko malo ven in se razmigali in naredili kaj za dobro počutje. No drugi pa imamo problem, da se težko discipliniramo, da ne gremo ven in se razmigamo, saj to počenemo prevečkrat in preveč intenzivno in bi v bistvu naredili nekaj dobrega za svoje telo, če bi kakšen dan ostali doma in lenarili. Jat sem že eden tistih, ki imam težave s te vrste disciplino, saj MORAM it ven in se vsaj mal razmigat pa čeprav vem, da to včasih ni ravno najboljše za moje zdravje. Sploh je to težava, če je res treba sanirat kako poškodbo ali bolečine. Men je popolnoma jasno, no včas mi ni blo, da je pač potrebno enkrat potegnit črto pri kaki stvari, pa vseen je včasih zelo težko ostat discipliniran pri tem. Čist mal je že manjkalo, da te dni, ko je blo vreme res bolj klavrno, nisem žel ven tečt, pa čeprav vem, da bi to bil čisti "nonsens" in bi že 90% pozdravljeno ahilovo zopet lahk vrnil v stanje, ko bi se sanacija poškodbe lahk zavlekla še za kaki mesec. Ne, tik pred ciljem pa ne bom odnehal in sem raje šel na kolo pa čeprav je to pomenilo, da bom moker in, da me bo zeblo ko cucka. Ja, moral sem it, kaj naj zdaj....

Hvala Bogu pa je zadevo rešila narava in nam dala sneg in zdaj je upam vsaj februar rešen, saj bom lahk umiril svoje telo in duš z tekom na smučeh. 

Važno je da ostanem discipliniran in da popolnoma pozdravim vse, ker tek mi mora biti v užitek in ne muka.

Še bolje pa da se lahko discipliniram in se brezskrbno zleknem in zadremam, kot naš mali mož. Kdo bi si mislu, da se lahk tud od tako malih ljudi kaj naučim.



Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…