Preskoči na glavno vsebino

Zavožen

v hipu, če si strokovnjak tako kot jaz. 

Spet je jutro, vstanem in se pogledam v ogledalo, no vsaj skuštran nisem, ker mam prekratke lase... Ampak okus v ustih, bljak, sem že skoraj pozabu kako je, če se vsako jutro zbudiš z mačkom in tem okusom po večernem kozlanju nekje vmes med enim in drugim spanjem. A je čudn da me je nagnala... Ja kdo naj bi me gledal takega, sploh sedaj, ko naj bi prevzel vsaj nekaj odgovornosti nase in bil vsaj malo spodoben oče, a ne, jaz pa vse zafuram in to v hipu, no ne glih v hipu. Za kaj takega morš bit kr vstranj, saj tud to kot vsaka druga stvar rabi nekaj časa, da se jo privadiš. Še dobro, da špegu ne pokaže vsega ampak samo moje skozlano lice, k sreči pa tedenska brada uspešno prekriva podbradek, ki sem ga pridelal v tem času. Je šlo velik hitreje kot sem pričakoval, da bo. Ja res sem talent ni kaj. 

Končno se spravim pod tuš, no vsaj umivam se še če sem vse ostalo nehal. Stopim izpod tuša in šele takrat se zavem, da je okoli mene neznosna tišina. Tišina, ki jo nisem navajen saj je blo zadnje čase pri nas kar pestro, no sedaj je vse to preteklost. V kuhinji komaj najdem kje je malo cukra in kava nato sedem za računalnik in prižgem cigaret. Mmmmm ne vem kaj je bolj ogabno kava la čik ampak se mučim z obojim in gledam fejsbuk in inščem kvazi pivske frende za zvečer. Večina jih je resnih in imajo svoje življenje se pa le najde tu pa tam keri, ki je povsem zabluzu tak ko jaz in se lahk smilima sama sebi ni udrihama po babah.
Pogledam na uro, nikamor ne gre, zdaj bi moral it na ših, če bi ga še imel, tak pa se nimam kam dat, za pri je še prezgodaj, po TVju nič pametnega in jaz brez ideje.

Stopim pred omaro, potegnem ven hlače, si jih nataknem pa jih ne morem zapet, probam druge, spet ne gre, ja tak je to če pridelaš 20 kil v parih mescih pa nimaš dnarja za garderobo. Končno najdem trenerko, ki mi še nekak paše na rit in pa pod trebuh, ki mi visi čez pas, če k sreči, da mi je ostalo par XXL majc iz tekov, kjer pregovorno talajo prevele majce tekačem, ki so kot po pravilu vsi lahko kategorniki, evo zdaj pridejo men končno prav, no če ma keri kako viška se priporočam...

Ravno hočem stopit ven ko pozvoni. Odprev vrata, nikogar, se oglasim na domofon, nič, pogledam na telefon, tam pa neka čudna številka, aja budilka, ki me je končno zbudila iz prvoaprilskih sanj ;)

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.


O športu pa

skoraj nič ne napišem več v tem blogu. Pa to ne pomeni, da ne športam. Brez tega pač ne gre in januar je bil prav pester, na Rogli sneg, ki omogoča snežne radosti, v dolini pa skoraj pomladno tako, da je tud kolo najdlo pot iz kleti. Vsega po malem torej. No malo več kot zadnji čas sem tudi tekel in zadnjič probal tudi kako je, če tempo malenkost dvignem. Seveda dobrih 5 minut na kilometer ni bogvekaj a ker nima nekih ambicij po tekmah se mi zdi kar ok, da lahk slabih 10 km z lahkoto držim tak tempo. No seveda sem bil naslednji dan celi zategnjen pa tud leva tetiva ni bla prav zadovoljna z mojim početjem ni pa tudi pretirano protstestirala. Ko omenjam tetivo je to v bistvu tista tetiva, ki me je sedaj bo že štiri leta, ko me je oddaljila od teka. Vmes sem kar malo obupal, da bo kdaj popolnoma vredu a sem se odločil za še en poizkus in danes grem še na Inštitut za športno medicino pa, da vidimo kaj bom zvedel. V bistvu bom poskušal najti kak konzervativen način za popolno ozdravitev, …

Zapakiral

sem mojo polarko RCX5, če kdo rabi kaj takega...