Zavožen

v hipu, če si strokovnjak tako kot jaz. 

Spet je jutro, vstanem in se pogledam v ogledalo, no vsaj skuštran nisem, ker mam prekratke lase... Ampak okus v ustih, bljak, sem že skoraj pozabu kako je, če se vsako jutro zbudiš z mačkom in tem okusom po večernem kozlanju nekje vmes med enim in drugim spanjem. A je čudn da me je nagnala... Ja kdo naj bi me gledal takega, sploh sedaj, ko naj bi prevzel vsaj nekaj odgovornosti nase in bil vsaj malo spodoben oče, a ne, jaz pa vse zafuram in to v hipu, no ne glih v hipu. Za kaj takega morš bit kr vstranj, saj tud to kot vsaka druga stvar rabi nekaj časa, da se jo privadiš. Še dobro, da špegu ne pokaže vsega ampak samo moje skozlano lice, k sreči pa tedenska brada uspešno prekriva podbradek, ki sem ga pridelal v tem času. Je šlo velik hitreje kot sem pričakoval, da bo. Ja res sem talent ni kaj. 

Končno se spravim pod tuš, no vsaj umivam se še če sem vse ostalo nehal. Stopim izpod tuša in šele takrat se zavem, da je okoli mene neznosna tišina. Tišina, ki jo nisem navajen saj je blo zadnje čase pri nas kar pestro, no sedaj je vse to preteklost. V kuhinji komaj najdem kje je malo cukra in kava nato sedem za računalnik in prižgem cigaret. Mmmmm ne vem kaj je bolj ogabno kava la čik ampak se mučim z obojim in gledam fejsbuk in inščem kvazi pivske frende za zvečer. Večina jih je resnih in imajo svoje življenje se pa le najde tu pa tam keri, ki je povsem zabluzu tak ko jaz in se lahk smilima sama sebi ni udrihama po babah.
Pogledam na uro, nikamor ne gre, zdaj bi moral it na ših, če bi ga še imel, tak pa se nimam kam dat, za pri je še prezgodaj, po TVju nič pametnega in jaz brez ideje.

Stopim pred omaro, potegnem ven hlače, si jih nataknem pa jih ne morem zapet, probam druge, spet ne gre, ja tak je to če pridelaš 20 kil v parih mescih pa nimaš dnarja za garderobo. Končno najdem trenerko, ki mi še nekak paše na rit in pa pod trebuh, ki mi visi čez pas, če k sreči, da mi je ostalo par XXL majc iz tekov, kjer pregovorno talajo prevele majce tekačem, ki so kot po pravilu vsi lahko kategorniki, evo zdaj pridejo men končno prav, no če ma keri kako viška se priporočam...

Ravno hočem stopit ven ko pozvoni. Odprev vrata, nikogar, se oglasim na domofon, nič, pogledam na telefon, tam pa neka čudna številka, aja budilka, ki me je končno zbudila iz prvoaprilskih sanj ;)

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grčija z avtodomom

Grčija 2

Prodaja avta