Preskoči na glavno vsebino

Miga, bolj miga najbolj miga

to je sedaj vodilo naše familije.

No pa da začnem pri najmljajšem. Mali Mihec oz. mali migec bi mu lahk rekli. Tamali miga non-sto še takrat ko spi. No zdaj v spanju malo manj, ker se ne more več opret ob stranice zibelke, ki jo je v treh mesecih prerasatel ko za šalo. V njej se je ponoči upr z rokami in nogami in tako na brzino prilezel do dna in tako smo ga morali popravljat parkrat na noč, saj se je vedno zbudi, ko ni blo več placa za njegove akrobacije. No sedaj je ponoči malo več mira.

Živa je itak multi športnica. Po zimi je drsala in smučala, no zdaj ko je pomlad pa je ali na skiroju ali na biciklu. na skiroju je itak prava balerina, vozi se in dela lastovke pa ne vem kake vragolije še, no z biciklom pa pridbo nabira praske po kolenih in rokah, čisto zadnja pridobitev pa je krasta na nosu in pod njim. Očitno se preveč zgleduje po meni ;)

Tatjana pa bo znucala kole na vozičku. Še dobr da nima na njem števca, ker bi že morala it na servis z njim. No seveda pa še pridno telovadi in pri tem jo Miha z zanimanjem opazuje in krili z rokami. No včeraj pa je dobla še štartnino za 10ko v Radencih tak, da je samo vprašanje časa kdaj bo obula še copate in šla laufat.

Kaj pa jaz? Jaz pa kolesarim in tu pa tam mal premetujem kettlebele in se obešam po TRXu. No zadnjič sem šel tud odlaufal eno 10ko pa sem ugotovil, da še znam in to je blo to. V bistvu mam še kar boleče narastišče ahilove tetive in mi tako laufanje prav nič ne diši. Zdaj čakam na RTG pa da vidim al mi je zrastu kaki dodatek na petni kosti in me do riba po tetivi al gre samo za kalcinacije v tetivi sami. do takrat pa velik biciklanja pa bolj malo teka pa bo.

Zaključek torej je...


Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.


O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…