10.000

kolesarkih kilometrov je letos za mano. V bistvu je to številka, ki sem jo imel v mislih na začetku leta. Glede na to, da tečem skoraj ne je bilo to nekako realno, če gre vse po sreči. In do sedaj je šlo. Bicikla delujeta, poškodb ni, k sreči padcev tudi ne in tako so se kilometri kar hitro nabirali.

Kar se tiče tega, da ti kolo vzame več časa je to res saj je za koliko toliko normalen trening potrebno vsaj dve ure, razen če gre za kak vzpon, pol je tud ena ura več kot dovolj. Sam nekaj ne pretiravam z dolžino voženj in so v povprečju dolge med dve in tri ure. Zakaj tudi bi v bistvu kolesarim zase brez posebnih ciljev in tako nima smisla da pretiravam z nekimi ultra dolgimi treningi. V bistvu, ko pogledam čas, ki sem ga letos porabil za treninge ga je v bistvu manj kot prejšnja leta, saj sem prej dostkrat delal po dva treninga, letos pa je to le izjema, ko naprimer naredim trening za moč pa potem še grem par kilometrov odlaufat.

Drugače pa je kolo veliko bolj prijazno do mojga organizma, boli me nič, poškodb ni (razen tu pa tam mal vneta rit), tud utrujen nisem tako kot po tekaških treningih in pol z lahkoto preživim tud celi dan še z družino in potem grem še v službo. 

Torej


Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

In čudak leta 2019 je...

Nevaren šport