Preskoči na glavno vsebino

10.000

kolesarkih kilometrov je letos za mano. V bistvu je to številka, ki sem jo imel v mislih na začetku leta. Glede na to, da tečem skoraj ne je bilo to nekako realno, če gre vse po sreči. In do sedaj je šlo. Bicikla delujeta, poškodb ni, k sreči padcev tudi ne in tako so se kilometri kar hitro nabirali.

Kar se tiče tega, da ti kolo vzame več časa je to res saj je za koliko toliko normalen trening potrebno vsaj dve ure, razen če gre za kak vzpon, pol je tud ena ura več kot dovolj. Sam nekaj ne pretiravam z dolžino voženj in so v povprečju dolge med dve in tri ure. Zakaj tudi bi v bistvu kolesarim zase brez posebnih ciljev in tako nima smisla da pretiravam z nekimi ultra dolgimi treningi. V bistvu, ko pogledam čas, ki sem ga letos porabil za treninge ga je v bistvu manj kot prejšnja leta, saj sem prej dostkrat delal po dva treninga, letos pa je to le izjema, ko naprimer naredim trening za moč pa potem še grem par kilometrov odlaufat.

Drugače pa je kolo veliko bolj prijazno do mojga organizma, boli me nič, poškodb ni (razen tu pa tam mal vneta rit), tud utrujen nisem tako kot po tekaških treningih in pol z lahkoto preživim tud celi dan še z družino in potem grem še v službo. 

Torej


Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dekle, ki se je igralo z ognjem

je naslov druge knjige, oz. nadaljevanje Dekleta z zmajskim tatujem. Opis prve boste našli, če boste malo pobrskali po zapisih. 
Torej gre za nadaljevanje zgodbe v kateri se vse plete okoli glavne junakinje, s tem, da v tem delu izvemo tudi nekaj zgodbe za nazaj, ki nam pomaga razumeti karakter glavne junakinje. Zgodba je napisana v istem slogu kot v prvem delu in bralca drži priklenjenega in s težkim srcem sem jo odlagal med branjem. 
No po prebrani knjigi sem si ogledal še film, ki je bil posnet. Mogoče bi moral pustit malo čaa vmes a sem bil preveč radoveden in sem si ga ogledal takoj. Žal je knjiga preveč obsežna, zato pač film ne more opisati vsega, kar je v knjigi, no še vedno pa je zadel bistvo in to je najbolj pomembno. 
Tretji del pa bo žal moral počakati, da se vrnem domov.

Veliko prepozno

so se naši vladarji odločili, da v našo preljubo državo spustijo tudi kakega tujega vlagatelja oz. tujo koorporacijo, ki bo pri nas zgradila tovarno in omogočila pregovorno delovnim Slovencem, da lahko delajo. Kako se bo primer Magna v resnici razpletel bomo še videl, se pa vsaj dogaja.

Vsako jutro preletim samo en novičarski portal na telefonu in to je portal nacionalke. Včasih celo najdem kaj zanimivega, tako, kot danes tole. O tem kako pa Slovaki s pridom izkoriščajo tuje vlagatelje, ki niso v njihovi državi samo zato, da bi pomolzli poceni delovno silo. Za kaj takega je nam oz. našim vladarjem vlak že zdavnaj odpeljal. Eno je to, da je naša država zbirokratizirana do plafona, drugo pa je, da so velike firme v teh leti že zdavnaj ugotovili, kje se da dobro in učinkovito poslovati in so se že ustalili, ter po načelu ne menjaj konja, ki zmaguje pač nimajo veliko interesa delati eksperimentov.

Sedaj, ko imamo vsi končno interes po prihodu tujcev, ki bi vsaj kupili kako podjetje na ro…

Zapakiral

sem mojo polarko RCX5, če kdo rabi kaj takega...