Preskoči na glavno vsebino

Interna tekma

med mano in Tatjano v tem kdo ima manj "špeha" je v polnem teku. No pravzaprv je vse skupaj začela Tatjana, ki si je šla izmerit procent telesne maščobe. Kaki so bli njeni rezultati bo povedla sama, če bo hotela.... No kaj je dosegla s tem je blo to, da se potem tud jaz nisem mogel upreti skušnajvi ali bolje rečeno radovednosti, kolk mam te jaz maščobe v svojem telesu. No že v štartu mi je bilo jasno, da še zdaleč nisem sama mišica in koža, ampak je vmest tud kar nekaj špeha. Že na pogled mi je jasno, da imam kar nekaj zasloge, ki se mi je nabrala predvsem okoli trebuha in pasu.

Meritve so pokazale prav to, največ špeha imam okoli trebuha, na drugem mestu pa je okoli prsi, no ta dva sta v bistvu najbolj izstopajoča vsepovsod drugje pa je še kar OK. 

Sedaj pa k temu, kao to popraviti, če že ne odpraviti. Najbrž je poleg prehrane največji razlog za nabiranje maščobe okoli trebuha povečana raven stresnega hormona KORTIZOL. K povečanju tega pripomore nekaj tudi moja služba z nočnimi izmernami in nerednima spanjem, saj po nočni le težko zaspim oz. bolje rečeno ne zaspim in s tem samo še povečujem nivo kortizola. Seveda pa je tu še prehrana, kjer pa velikih rezerv več skoraj nimam, glede na to, da sem zelo zmanjšal vnos OH-jev ali bolje rečeno sladkarij, ki so bila stalnica v moji prehrani predvsem vsak večer, no vseeno pa se bo še najdlo kaj česar se bom lahko odpovedal in tako še malenkost izboljšal prehrano. Je pa kot na dlani, da pa se vsemu tud ne mislim odpovedat, še manj pa stradat.

Torej zadeva je enostavna, da pridem na idealen nivo imam za slabih pet kil preveč špeha, cilj je zgubiti te kile vendar ne na račun izgube mišične mase, kolk pa bom pri tem uspešen pa bom videl januarja ko imama nasledenj dvoboj ;)

Slika pa je trenutno taka.


Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…