500+

in še jih bo nekaj, kilometrov na kolesu v decembru. Čeprav bi velik raje bil na tekaških, žal pa je zima kolk se zdi še zelo daleč od nas in nič ne kaže na kak sneg, torej pač gonim kolo, pač sam, da se miga. No že dolgo je od tega, ko sem skoz razmišljal o tem, kako in kdaj bom treniral in o kvoti kilometrov, ki jih moram naredit. Zdaj je vse bolj na izi, če mi paše grem na kolo, če ne mal premetavam kettlebell, tu pa tam grem mal polaufat, ko pa bo snega pa še mal na tekaške. V glavnem že dolgo se več ne obremenjujem kaj bom in kdaj bom, važn je, da neka naredim za sebe, zdaj pa kaj in kdaj je odvisno od razpoloženja. No še vedno mi najbolj odgovarja, če lahko malo pomigam dopoldan a če ni časa velja tud popoldan ali pa zvečer. Najbolj pomembno od vsega pa je, da nisem obremenjen s tem, da naredim določeno število kilometrov in treningov.

No veseli december se počasi bliža h koncu in sedaj ravno ni čas, da bi se človek odpovedoval vsem dobrotam, ki so v tem času povsod in kar kličejo. Bo pa januarja nastopilo spet obdobje, no vsaj zame, ko bom začel malo bolj pazit na to, kaj dam v usta, k sreči to ne bo ena od novoletnih obljub, saj je to pri meni že preizkušena stvar, pač malo več discipline pri hrani, to pri meni pomeni, čim bolj low carb varjanta, prinese odlične rezultate pri počutju in tudi izgledu seveda. Ampak kot rečeno, to šele po novem letu, ker pač se sedaj res ne mislim odpovedovat vsem dobrotam, ki jih doma zame pripravlja Tatjana. 

Leto je torej v svojem finišu, kakih posebnih rekapitulacij nima smisla delat, na kratko lahko rečem, da smo ga preživeli, kot družina lepo. 

Torej srečno vsem skupaj, to je skor ziher zadnja objava letos, razen, če se zgodi res kaj pretresljivega v kar pa dvomim.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

In čudak leta 2019 je...

Nevaren šport