Preskoči na glavno vsebino

Vsega po malem

bo v tem zapisu. Ker nimam določene teme zgodi pa se vseeno to in ono je prav, da nekaj o tem tudi napišem. No bili smo letos na prvem Božičku, ki ga je organiziral moj sindikat. Miha se je naveličal sedet še preden se je vse skupaj začelo in je imel vmes malo svojega nastopa, seveda je tako kot vedno bil pogumen vse dokler ni bil na vrsti, da vzame darilo, takrat Božičku ni niti pogleda namenil, ampak je le gledal stran in upal, da čim prej mine ;)


Kar se tiče zime, je tako hitro kot je prišla tudi odšla in sedaj prav nič ne kaže, da se bo kmalu vrnila v našo bližino. K sreči letos nisem tolk kolesaril, kot lani pa se mi kolesarjenje še ni zagabilo, tak , da pomanjkanje snega kljub kar mrzlemu vremenu malo nadomeščam s kolesom, tu pa tam pa gre tud mal polaufat in kdo bi si mislil, po ne vem če ne treh letih bom spet moral kupit ene tekaške copate, pa ne, da sem jih zdelal s tekom, bol sem jih uničil z telovadbo. Pošteno povedano se mi zdi, da nobenih do zdaj nisem zdelal do te mere, kot te. 



Zdaj pa mogoče še malenkost o zadnji situaciji, ki nas vse, ki smo zaposleni v policiji malo spravlja ob živce in nas dela napete. OK, ne bom reku da je prvič, da se počutim kot ne bodi ga treba za to državo in, da le malokdaj dobim občutek, da nas država potrebuje. V zadnjem času pa se stvari stopnjujejo do te mere, da je res naporno za vse, ki delamo v tem poklicu in se trudimo vsak dan, da damo nekaj tej državi in predvsem ljudem, ki živijo v njej. Koliko informacij in dezinformacij kroži dnevno o naših plačah in stanju v naši službi človeka blago rečeno spravlja v slabo voljo in verjamem, da nas ni malo, ki bi samo zaradi ljubega miru šli za teh borih 800 oz. 1000 evrov z vsemi nočnimi, prazničnimi in nedeljskimi šli raje delat neka od šestih do dveh ali dveh do desetih in ne bili priča vsem tem napadom in lažem od države, ki ravno od državljanov zahteva da so pošteni, sama pa dela ravno nasprotno. In samo dejstvo, da jaz vsak dan preživim dosti časa pri iskanju druge službe v kateri bi, če ne druga imela vsaj malo samospoštovanja, pove vse.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.


O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…