Preskoči na glavno vsebino

Kaj pa mi gre res na živce

ko sem v avtu pa je to, da enim ni in jim nikoli ne bo jasno, kako se vozi.

In kaj so te najpogostejše stvari, ki jih eni preprosto ne počnejo, ker jih pač ne, bojim pa se, kar pa je še huje, da eni določenih stvari sploh ne vejo, pa kljub temu vozijo po cesti in s tem v nevarnost spravljajo vse ostale.

Naprimer vožnja v rondoju, enim nikoli ne bo jasno, da z žmigavcem nakažemo smer ko gremo iz rondoja, da nikoli ne damo levega žmigavca in, da damo nakažemo smer že pred vstopom v rondo, le če le tega zapustimo že na prvem izvozu. Kar je še huje je vožnja v rondojih z več pasovi, kako se ljudje tam vozijo raje ne omenjam.

Potem je tu avtocesta. Enim nikoli ne bo jasno da je pospeševalni pas namenjen pospeševanju, tak pa eni pri vstopu na avtocesto, direkta na voznega al pa cincajo po pospeševalnem pa pol z 40 km/h na voznega pa take bučke. Enim tud ni jasno, da lahko pospešujejo še po odstavnem pasu, če je naprimer na voznem pasu vštric vozilo, ki pač se ne more umakniti, itd, itd....

Da vožnje po mestu ne omenjam, vožnja v rdečo je itak folklora, pa brskanje po telefonu v križišču ko se čaka na zeleno tud, pol pa stojimo vsi ko bebci pri rdeči, namesto, da bi speljali takoj ko je zelena ali bolje začeli speljevat že ko se prižge oranžna. Potem enim nikoli ne bo vžgalo, da se pri zavijanju v križišče postavimo na sredino le pa, da da se čaka pri semaforju. Da uporabo žmigavcev pri zavijanju ne omenjam.

Moral sem se skašlat res, mogoč bo pa le kateri malo preštudiral pravila v prometu in se kaj na novo naučil ali pa obnovil pozabljeno. Upam no.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

In čudak leta 2019 je...

ja jaz kdo pa drug. Bom malo argumentiral to trditev, namreč v času v katerem živimo moje obnašanje najbrž ni niti malo primerno. Zadnje dni veliko premišljujem o tem kaka družba smo, kako se obnašamo drug do drugega, koliko naredimo drug za drugega, kaj naredimo za to, da bi nam nam lahko bilo bolje in lepše. Žal sem tu zelo pesimističen in vidim, da kot družba kljub vsemu napredku krepko nazadujemo. Medsebojni odnosi so na nuli, vsakega vse moti, kar je v tem času ko nas je vedno več lahko velik problem, vsak gleda le na svojo rit in vidi samo napake drugih. Kljub temu, da vsi vemo, da današnje ravnanje družbe pelje ta naš ljubi planet v pogubo pa se malokomu zdi vredno kaj narediti, da bi to vsaj malo upočasnili, če ne že ustavili. 
Žal, res tole ne bo nek optimistični spis in žalosten sem ko gledam ljudi okoli sebe kako se obnašajo in, kako so nestrpni, kako ne naredijo nič za dobro družbe ampak se jim zdi veliko že to, da so poskrbeli za lastne riti. To se odraža na vsakem korak…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…