Preskoči na glavno vsebino

Kaj pa mi gre res na živce

ko sem v avtu pa je to, da enim ni in jim nikoli ne bo jasno, kako se vozi.

In kaj so te najpogostejše stvari, ki jih eni preprosto ne počnejo, ker jih pač ne, bojim pa se, kar pa je še huje, da eni določenih stvari sploh ne vejo, pa kljub temu vozijo po cesti in s tem v nevarnost spravljajo vse ostale.

Naprimer vožnja v rondoju, enim nikoli ne bo jasno, da z žmigavcem nakažemo smer ko gremo iz rondoja, da nikoli ne damo levega žmigavca in, da damo nakažemo smer že pred vstopom v rondo, le če le tega zapustimo že na prvem izvozu. Kar je še huje je vožnja v rondojih z več pasovi, kako se ljudje tam vozijo raje ne omenjam.

Potem je tu avtocesta. Enim nikoli ne bo jasno da je pospeševalni pas namenjen pospeševanju, tak pa eni pri vstopu na avtocesto, direkta na voznega al pa cincajo po pospeševalnem pa pol z 40 km/h na voznega pa take bučke. Enim tud ni jasno, da lahko pospešujejo še po odstavnem pasu, če je naprimer na voznem pasu vštric vozilo, ki pač se ne more umakniti, itd, itd....

Da vožnje po mestu ne omenjam, vožnja v rdečo je itak folklora, pa brskanje po telefonu v križišču ko se čaka na zeleno tud, pol pa stojimo vsi ko bebci pri rdeči, namesto, da bi speljali takoj ko je zelena ali bolje začeli speljevat že ko se prižge oranžna. Potem enim nikoli ne bo vžgalo, da se pri zavijanju v križišče postavimo na sredino le pa, da da se čaka pri semaforju. Da uporabo žmigavcev pri zavijanju ne omenjam.

Moral sem se skašlat res, mogoč bo pa le kateri malo preštudiral pravila v prometu in se kaj na novo naučil ali pa obnovil pozabljeno. Upam no.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.


O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…