Preskoči na glavno vsebino

Obupni poskusi

ali poskusi iz obupa... Ne vem čisto točno za kaj gre, ko gledam vso to mučenje za vstop na oblast. Očitno je resnica samo ena "oblast je slast" in to je edino vodilo, ki vodi vse te ljudi, ki se tako pehajo za njo. Vse to pa očitno ne moti volilnega telesa, ki je tako že čisto malo in bo, kot zgleda v prihodnosti še manjše. Očitno je gospodarska rast in konjunktura pač dovolj velik razlog za apatičnost ljudi. 

Pa je res tako dobro v tej državi? Ja enim očitno je še predobro, višajo se socialni transferji, vse več imamo priseljencev, pa pri tem ne mislim na migrante, ampak na te legalne priseljence, ki se množijo pod t.i. združitvijo družine in uspešno črpajo ali bolje rečeno izčrpavajo državno blagajno. Po drugi strani pa ta ista blagajna zateguje pas, gre za ljudi, ki so 40 let delali v tej državi in so sedaj na robu preživetja in imajo eni maj penzije, kot dobijo drugi socialne pomoči. Očitno je država pač aparat birokratov, ki samo kopičijo izpolnjene obrazce in zadeve vnašajo v sistem, nihče pa ne preverja dejanskega stanja na terenu. Eden od odrazov je tudi to, da je lahko recimo na nekem naslovu prijavljenih tako število oseb, ki se v ta prostor nebi stlačile pa tud če bi jih zložli kot šibice. A kot rečeno, žal ni nikogar, ki bi kdaj a kdaj dejanske stvari preveril tudi v realnosti, ampak vsi samo štemplajo obrazce in jih vnašajo v sistem iz udobja svojih pisarn. Žal na koncu vedno najkrajšo potegnejo tisti, ki pridno delajo, po možnosti 40 let in tako filajo proračun, ko pa bi se jim naj nekaj od tega povrnilo, pa dobijo le drobtinice, ostalo pa naj se znajdejo kako se vejo in znajo. 

Mogoče je to le medklic za vso to paniko, ki se vsakodnevno prenaša po medijih in omrežjih, kjer so migranti, ki jih nihče še ni videl celi čas tema številka ena. No pravi problem naše integrirane družbe pa je veliko bližje in zato ne rabimo hodit na mejo, ozrite se samo okoli sebe. Jaz ne rabim daleč, grem v vrtec ali šolo pa mi je vse jasno. Podatek, da v četrtem razredu, ki ga obiskuje 14 otrok, dva zaostaneta, je za mene absurd, da imajo starši prevajalce kar otroke pa še večji. Zdaj še samo čakam, da bodo za vzgojitelje ali učitelje uvedli tečaj albanščine ali romščine in pa dvojna učna merila. No za slednje ne bom trdil, da že ne obstajajo. Ja to je naša težava, ne pa migranti, ki jih vsaj 90% če ne še več takoj po prijetju vrnemo nazaj od koder so prišli.

Na tej točki bom raje nehal, da me kdo še ne obsodi nacionalizma, rasizma, homofobije in ne vem česa še vse. Žal pa nekaj je sigurno, narod se kot tak lahko obdrži le, če se zaveda tega, kar se dogaja okoli njega in da je vsaj malo vsega od zgoraj naštetega.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.


O športu pa

skoraj nič ne napišem več v tem blogu. Pa to ne pomeni, da ne športam. Brez tega pač ne gre in januar je bil prav pester, na Rogli sneg, ki omogoča snežne radosti, v dolini pa skoraj pomladno tako, da je tud kolo najdlo pot iz kleti. Vsega po malem torej. No malo več kot zadnji čas sem tudi tekel in zadnjič probal tudi kako je, če tempo malenkost dvignem. Seveda dobrih 5 minut na kilometer ni bogvekaj a ker nima nekih ambicij po tekmah se mi zdi kar ok, da lahk slabih 10 km z lahkoto držim tak tempo. No seveda sem bil naslednji dan celi zategnjen pa tud leva tetiva ni bla prav zadovoljna z mojim početjem ni pa tudi pretirano protstestirala. Ko omenjam tetivo je to v bistvu tista tetiva, ki me je sedaj bo že štiri leta, ko me je oddaljila od teka. Vmes sem kar malo obupal, da bo kdaj popolnoma vredu a sem se odločil za še en poizkus in danes grem še na Inštitut za športno medicino pa, da vidimo kaj bom zvedel. V bistvu bom poskušal najti kak konzervativen način za popolno ozdravitev, …

Posiljeni ali prisliljeni

so od ponudnikov, ki nam omogočajo komunikacije, interneta in televizije. Pred začetkom leta so nas prijazno obvestili, da bodo podražili storitve mobilne telefonije in televizije, kar v mojem primeru naša 3 evre na mesec, se pravi skoraj ena naročnina več na leto.
Ampak v čem je težava, no vsaj jaz jo vidim, ne vem kako je z vami. Večina nas ima tako imenovano paketno storitev pri enem ponudniku, ki pa najbrž ni najcenejša opcija, vsaj tako se mi zdi, najbrž bi bilo ceneje malo pobrskati pri različnih ponudbah pri konkurenci, ampak o tem kdaj drugič. 
Bolj sporno, kot to, da paketna ponudba najbrž ni najcenejša je to, da v bistvu plačujemo za nekaj kar v bistvu sploh ne uporabljamo. Naprimer, doma imamo nameščenih okoli 130 TV programov, od tega jih jaz gledam mogoče 10, pa sem zastavil številko zelo visoko, če prištejem še ene tri, ki jih stalno gledajo otroci smo ajde na 15, da zaokrožim. Ostane 115 programov, ki jih plačujem a jih nikoli ne gledam. Torej sem prisiljen plačevati z…