Hejter

 bojo rekli eni, ko bojo prebrali tale zapis. Ka pa vem mogoče pa res, vsak naj presodi sam. 

Torej pisati vedno in vedno o tem, kako bi bil svet lepši, če bi se vsak sklonil in pobral smet pa če tudi je ni sam odvrgel na tla, nima več smisla, ker jasno je, da enim niti na kraj pameti ne pride, da bi storili kaj takega, no in isto je, ko pogledam, kako se ljudje obnašamo drug do drugega, ko pride do prometa v mestu. Pa ne tem mestu ne bom zopet načenjal vprašanja, kaj gre po glavi tistemu, ki brezglavo divja po prepolnih ulicah mesta, ker je stvar jasna, da tam ni drugega kot prepih. Pa dajmo malo še o drugih nevarnostih, ki prežijo v mestu na nič hudega slutečega pešca ali kolesarja med tem, ko se prebija čez množico pleha skozi mesto. Pa to ne bo kar nekaj napamet, ker se po mestu premikam v 99 procentih peš ali s kolesom in to počnem že nekaj časa vem, da so to čisto objektivna opažanja.

Kot prvo so tu vozniki mestnih avtobusov, o tem, da vozijo po mestu z hitrostjo, ki je za vozila katera upravljajo absolutno prevelika niti nima smisla zgubljati besed, do tega, da zavijajo iz postaj ne glede na to ali je na cesti še kdo, ker jim pač nalepka o kvazi prednosti daje to moč, pri čemer se resno sprašujem, kdo jim je dal tako razlago tega člena. Da ne govorim o tem, da jim je jemanje prednosti pred pešci in kolesarji malo da ne hobi. Včasih zgleda njihova vožnja kot, da gre za življenje.

Naslednji so taksisti, ki se prav tako vozijo po mestu, kot da njihovo delo rešuje življenja, no ti so nadgradili voznike avtobusov še z tem, da ustavljajo glih kjer se jim sprdne, pa naj je to sredi ceste, na pločniku, na prehodu za pešce ali pa na kolesarski, torej so dvignili svoje akrobacije še za en nivo.

In potem imam tu še zadnjo kasto, to pa so lastniki psov. O tem, da bo v mestu počasi razmerje en pes na prebivalca nima smisla zgubljati besed, tudi o tem, da jih polovica ne pobira drekov za njimi je tudi že prežvečena zgodba a potem so tu še tisti, ki spuščajo svoje ljubljenčke na 10 metrskih povodcih, ki se nato zapletajo med ljudi in kolesarje, da res ne veš, če nebi bilo bolje, da povodcev sploh nebi imeli, seveda pa bognedaj, da bi se slučajno kdo obregnil ob to, ker jemljejo to bolj osebno, kot če bi kdo njih okaral, ampak dragi moji, lastniki psov, pes je točno tak, kot je njegov lastnik, a moram še kaj dodat...

Torej, ja hejter boste rekli, pa naj bo če tako mislite, ampak jaz pa vem, da je vsaj trohica v tem zapisu tudi resnice. No, če ne druga pa se mogoče naslednjič pripognite, če vidite smet in jo vrzite v koš, prav mogoče je, da bo prav zaradi tega svet lepši.




Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

Po navadi tega ne delam

In čudak leta 2019 je...