Preskoči na glavno vsebino

Zakaj...

večno vprašanje, zakaj je to tko, zakaj ni tko, zakaj ti to, zakaj oni tisto...
Tud men se postavlja veliko vprašanj, npr. zakaj tek, OK, da naredim nekaj za sebe, zakaj pa te pol tekme, hmmm, tu je odgovor že težji. A zato da dokazujem svoj mačizem, al zato, da preizkušamo svoje meje...
Ok, pa pustmo šport, gremo na recimo blog. Zakaj pišem blog? Evo tu je zame odgovor kot na dlani za to, ker lažje pišem, kot govorim. Seveda pa to ni vedno, ker men ponavadi jezik kar leti, ampak ko je treba povedat kaj konkretnega, se soočit z težavami in problemi potem jaz lažje piše kot pa govorim. Eni to tud dobr vejo.
Pa gremo še mal naprej, zakaj se konstantno stvari olepšujejo, zakaj ne povemo po pravici. Pa sem spet pri teku, večne debate o tem in onem, ampak vse olepšano, nihče ali pa malo kdo pove resnico, ne vem, joj trpele sem ko "bik", hudo je blo, najraj bi odnehal... Ne nikol ali pa skor nikoli ne čujem tega, ampak le, kak je blo fajn, pa super in sploh in oh. Pa da ne nakladam sam o športu, mogoč še mal šola, ko se glih spet nekaj matram z njo, in me vpraša sotrpin s prvega letnika, ti kak je pri tem al pri onem predmetu, pa jaz, ah, to ni panike, z lahkoto gre nič težkega. Ma moj k... nič težkega, ko se spomnim sem se pa učil ko velik, zdaj pa rečem nič takega.
In na koncu je vedno še tu spet večni zakaj, odgovori pa ali jih ni, ali pa, kar pa je še slabše, so popačeni, neresnični, olepšani in ne vem kaj še vse.
Zato pa sem včeraj reku, da je včas bolš, če česa ne veš, sam, kaj ko to veš šele pol ko je prepozno.

Ma, nič ni narobe s spraševanjem, če smo tolk pošteni, da povemo odgovor, ki je pravi, nepopačen, resničen, pa magari ga napišemo, za vse ostalo pa boljš, da je tišina.
Se še kdo sprašuje zakaj, sem sploh to pisal, kaj sem hotel povedat...

P.S. Vsaka, podobnost z realnostjo nikakor ni naključna.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.