Preskoči na glavno vsebino

Zakaj...

večno vprašanje, zakaj je to tko, zakaj ni tko, zakaj ti to, zakaj oni tisto...
Tud men se postavlja veliko vprašanj, npr. zakaj tek, OK, da naredim nekaj za sebe, zakaj pa te pol tekme, hmmm, tu je odgovor že težji. A zato da dokazujem svoj mačizem, al zato, da preizkušamo svoje meje...
Ok, pa pustmo šport, gremo na recimo blog. Zakaj pišem blog? Evo tu je zame odgovor kot na dlani za to, ker lažje pišem, kot govorim. Seveda pa to ni vedno, ker men ponavadi jezik kar leti, ampak ko je treba povedat kaj konkretnega, se soočit z težavami in problemi potem jaz lažje piše kot pa govorim. Eni to tud dobr vejo.
Pa gremo še mal naprej, zakaj se konstantno stvari olepšujejo, zakaj ne povemo po pravici. Pa sem spet pri teku, večne debate o tem in onem, ampak vse olepšano, nihče ali pa malo kdo pove resnico, ne vem, joj trpele sem ko "bik", hudo je blo, najraj bi odnehal... Ne nikol ali pa skor nikoli ne čujem tega, ampak le, kak je blo fajn, pa super in sploh in oh. Pa da ne nakladam sam o športu, mogoč še mal šola, ko se glih spet nekaj matram z njo, in me vpraša sotrpin s prvega letnika, ti kak je pri tem al pri onem predmetu, pa jaz, ah, to ni panike, z lahkoto gre nič težkega. Ma moj k... nič težkega, ko se spomnim sem se pa učil ko velik, zdaj pa rečem nič takega.
In na koncu je vedno še tu spet večni zakaj, odgovori pa ali jih ni, ali pa, kar pa je še slabše, so popačeni, neresnični, olepšani in ne vem kaj še vse.
Zato pa sem včeraj reku, da je včas bolš, če česa ne veš, sam, kaj ko to veš šele pol ko je prepozno.

Ma, nič ni narobe s spraševanjem, če smo tolk pošteni, da povemo odgovor, ki je pravi, nepopačen, resničen, pa magari ga napišemo, za vse ostalo pa boljš, da je tišina.
Se še kdo sprašuje zakaj, sem sploh to pisal, kaj sem hotel povedat...

P.S. Vsaka, podobnost z realnostjo nikakor ni naključna.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dekle, ki se je igralo z ognjem

je naslov druge knjige, oz. nadaljevanje Dekleta z zmajskim tatujem. Opis prve boste našli, če boste malo pobrskali po zapisih. 
Torej gre za nadaljevanje zgodbe v kateri se vse plete okoli glavne junakinje, s tem, da v tem delu izvemo tudi nekaj zgodbe za nazaj, ki nam pomaga razumeti karakter glavne junakinje. Zgodba je napisana v istem slogu kot v prvem delu in bralca drži priklenjenega in s težkim srcem sem jo odlagal med branjem. 
No po prebrani knjigi sem si ogledal še film, ki je bil posnet. Mogoče bi moral pustit malo čaa vmes a sem bil preveč radoveden in sem si ga ogledal takoj. Žal je knjiga preveč obsežna, zato pač film ne more opisati vsega, kar je v knjigi, no še vedno pa je zadel bistvo in to je najbolj pomembno. 
Tretji del pa bo žal moral počakati, da se vrnem domov.

Veliko prepozno

so se naši vladarji odločili, da v našo preljubo državo spustijo tudi kakega tujega vlagatelja oz. tujo koorporacijo, ki bo pri nas zgradila tovarno in omogočila pregovorno delovnim Slovencem, da lahko delajo. Kako se bo primer Magna v resnici razpletel bomo še videl, se pa vsaj dogaja.

Vsako jutro preletim samo en novičarski portal na telefonu in to je portal nacionalke. Včasih celo najdem kaj zanimivega, tako, kot danes tole. O tem kako pa Slovaki s pridom izkoriščajo tuje vlagatelje, ki niso v njihovi državi samo zato, da bi pomolzli poceni delovno silo. Za kaj takega je nam oz. našim vladarjem vlak že zdavnaj odpeljal. Eno je to, da je naša država zbirokratizirana do plafona, drugo pa je, da so velike firme v teh leti že zdavnaj ugotovili, kje se da dobro in učinkovito poslovati in so se že ustalili, ter po načelu ne menjaj konja, ki zmaguje pač nimajo veliko interesa delati eksperimentov.

Sedaj, ko imamo vsi končno interes po prihodu tujcev, ki bi vsaj kupili kako podjetje na ro…

Zapakiral

sem mojo polarko RCX5, če kdo rabi kaj takega...