Preskoči na glavno vsebino

Vožnja

ampak tokrat ne vožnja z kolesom, ampak z avtom. Pa še to ne moja, ampak vožnja drugih. Pa tud to ne kar vseh povprek, pač pa točno določene kategorije. Najbrž bom zdaj komu naredil krivico, ali pa sprožil kake proteste, ker se pač spravljam na določeno kategorijo ljudi. Ampak bom napisal to kar bom napisal, in s tem riskiral plaz ogorčenja, mogoče pa tudi kaj odobravanja, no bomo videli.
Gre namreč za ljudi, ki se kljub svojim častitljivim letom še vedno ne dajo in se pogumno vsedajo za volan svojih jeklenih konjičkov, pri tem, pa so nevarni za sebe in za okolico. Po eni strani mi je jasno, da je to na nek način za nekoga znak, kako je še fit in OK, vendar pa je tak način kazanja tega kolk je še kdo pri kerih letih pr seb, dokaj nevarno početje.
Po drugi strani, pa me ne čudi, da je to, pač tako kot je, če država to dopušča in vsakemu daje možnost, da ima vozniško dovoljenje do 80 leta starosti, pol tud jaz ne vidim razloga, da pač tega nebi izkoristil. Seveda, tud noben ni tolk pošten do sebe, da bi pr 60ih letih šel mal k dohtarju pa ga mal povprašal po mnenju, ali je še sposoben vozit al ne. Seveda se tu lahko navežem na zgodbo o tistih, ki imamo očala, pa potem hodimo od Poncija do Pilata, da si pridemo do podaljšanja te boge vozniške, pa čeprav vemo, da pa je po drugi strani pol tistih, ki pač niso rabli očal v mladosti zdaj tak slepih, da še z očali malo vidijo, pa vseeno veselo vozijo okoli. Ampak kaj je to važno, če pa je država rekla, da je važno, da hodiš vsakih pet let na EKG, če voziš z očali, če pa teh nisi rabu ko si bil mlad, pol pa lahk do 80 leta starosti veselo voziš, pa čeprav si vmes ratal slep, pa gluh, da še ne kaj hujšega.
Ok, pa pustimo zdaj zdravstveno stanje, pa se vprašajmo še mal, kak pa je kaj z poznavanjem prometnih predpisov, kar nekaj stvari se je spremenilo od leta 1940, ko so naši vrli seniorji naredili vozniškega. Jaz se ne čudim več, ko vidim kako eni v krožišču vstrajno vklapljajo levi žmigavc, sam se sprašujem, kdaj bojo zavili na otok v sredini, ali pa ko koga vprašaš kaj je to pravilo zadrge, pa zakaj je prehitevalni pas na avtocesti. Ja seveda niso krivi, da v njihovem času ni blo krožišč in avtocest, pa vendarle...
No in pol se čudimo, ko slišimo "Brez neznanega vzroka zavil v levo" ali pa "Zaradi slabosti zapeljal z ceste", velikokrat pa so žrtve motoristi, ki so včasih mal prehitri, kaka mamka al pa ata, pa majo že bolj švoh reflekse in pol pride do odvzemanja prednosti in še marsi kaj. Ne rečem, da se to ne more zgodit tud keremu, ki je star 20, vendar roko na srce, verjetnost je seveda veliko manjša, da do tega pride.
Pa bo mogoče kdo reku, ja mladi pa vozijo pijani, pa naredijo več nesreč, pa ne vem kaj še. Ja to res drži, ker v procentih je seveda veliko več mladih voznikov na cesti, kot starih (hvala bogu), pa ne znam si predstavljat, da bi en, ki že tako zarad starosti nič ne vidi, bil še pijan za volano, to pa bi blo tapravo, ja.
V glavnem, ko boste pri naslednjem križišču stali pred zeleno in čakali kdaj se bo tisti pred vami le uspel premaknit, ne se sekirat, ker pač starejši gospod ali gospa pač iščeta prvo prestavo ali pa sta mal podremala.

Upam, da bom sam tolk samokritičen, da bom pravi čas oddal svojo vozniško in se začel spet vozit z avtobusom, če ne bom pa naj me kdo spomni na ta zapis.

P.S.
Živela država v kateri moraš za izpit za moped odvoziti 20 ur vožnje (čeprav smo v mojih časin rešili pole pa je blo), po drugi strani pa lahk pr 16 in pol letih voziš avto s spremljevalcem strarim pa magari 80 let.

Če bi keri rad sprobal ali obvlada vožnjo v krožišču, lahk to sproba TULE

Če pa bi se kdo rad sprobal v znanju cestnoprometnih predpisov, pa lahk to stori TULE


Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dekle, ki se je igralo z ognjem

je naslov druge knjige, oz. nadaljevanje Dekleta z zmajskim tatujem. Opis prve boste našli, če boste malo pobrskali po zapisih. 
Torej gre za nadaljevanje zgodbe v kateri se vse plete okoli glavne junakinje, s tem, da v tem delu izvemo tudi nekaj zgodbe za nazaj, ki nam pomaga razumeti karakter glavne junakinje. Zgodba je napisana v istem slogu kot v prvem delu in bralca drži priklenjenega in s težkim srcem sem jo odlagal med branjem. 
No po prebrani knjigi sem si ogledal še film, ki je bil posnet. Mogoče bi moral pustit malo čaa vmes a sem bil preveč radoveden in sem si ga ogledal takoj. Žal je knjiga preveč obsežna, zato pač film ne more opisati vsega, kar je v knjigi, no še vedno pa je zadel bistvo in to je najbolj pomembno. 
Tretji del pa bo žal moral počakati, da se vrnem domov.

Veliko prepozno

so se naši vladarji odločili, da v našo preljubo državo spustijo tudi kakega tujega vlagatelja oz. tujo koorporacijo, ki bo pri nas zgradila tovarno in omogočila pregovorno delovnim Slovencem, da lahko delajo. Kako se bo primer Magna v resnici razpletel bomo še videl, se pa vsaj dogaja.

Vsako jutro preletim samo en novičarski portal na telefonu in to je portal nacionalke. Včasih celo najdem kaj zanimivega, tako, kot danes tole. O tem kako pa Slovaki s pridom izkoriščajo tuje vlagatelje, ki niso v njihovi državi samo zato, da bi pomolzli poceni delovno silo. Za kaj takega je nam oz. našim vladarjem vlak že zdavnaj odpeljal. Eno je to, da je naša država zbirokratizirana do plafona, drugo pa je, da so velike firme v teh leti že zdavnaj ugotovili, kje se da dobro in učinkovito poslovati in so se že ustalili, ter po načelu ne menjaj konja, ki zmaguje pač nimajo veliko interesa delati eksperimentov.

Sedaj, ko imamo vsi končno interes po prihodu tujcev, ki bi vsaj kupili kako podjetje na ro…

Zapakiral

sem mojo polarko RCX5, če kdo rabi kaj takega...