Preskoči na glavno vsebino

Vožnja

ampak tokrat ne vožnja z kolesom, ampak z avtom. Pa še to ne moja, ampak vožnja drugih. Pa tud to ne kar vseh povprek, pač pa točno določene kategorije. Najbrž bom zdaj komu naredil krivico, ali pa sprožil kake proteste, ker se pač spravljam na določeno kategorijo ljudi. Ampak bom napisal to kar bom napisal, in s tem riskiral plaz ogorčenja, mogoče pa tudi kaj odobravanja, no bomo videli.
Gre namreč za ljudi, ki se kljub svojim častitljivim letom še vedno ne dajo in se pogumno vsedajo za volan svojih jeklenih konjičkov, pri tem, pa so nevarni za sebe in za okolico. Po eni strani mi je jasno, da je to na nek način za nekoga znak, kako je še fit in OK, vendar pa je tak način kazanja tega kolk je še kdo pri kerih letih pr seb, dokaj nevarno početje.
Po drugi strani, pa me ne čudi, da je to, pač tako kot je, če država to dopušča in vsakemu daje možnost, da ima vozniško dovoljenje do 80 leta starosti, pol tud jaz ne vidim razloga, da pač tega nebi izkoristil. Seveda, tud noben ni tolk pošten do sebe, da bi pr 60ih letih šel mal k dohtarju pa ga mal povprašal po mnenju, ali je še sposoben vozit al ne. Seveda se tu lahko navežem na zgodbo o tistih, ki imamo očala, pa potem hodimo od Poncija do Pilata, da si pridemo do podaljšanja te boge vozniške, pa čeprav vemo, da pa je po drugi strani pol tistih, ki pač niso rabli očal v mladosti zdaj tak slepih, da še z očali malo vidijo, pa vseeno veselo vozijo okoli. Ampak kaj je to važno, če pa je država rekla, da je važno, da hodiš vsakih pet let na EKG, če voziš z očali, če pa teh nisi rabu ko si bil mlad, pol pa lahk do 80 leta starosti veselo voziš, pa čeprav si vmes ratal slep, pa gluh, da še ne kaj hujšega.
Ok, pa pustimo zdaj zdravstveno stanje, pa se vprašajmo še mal, kak pa je kaj z poznavanjem prometnih predpisov, kar nekaj stvari se je spremenilo od leta 1940, ko so naši vrli seniorji naredili vozniškega. Jaz se ne čudim več, ko vidim kako eni v krožišču vstrajno vklapljajo levi žmigavc, sam se sprašujem, kdaj bojo zavili na otok v sredini, ali pa ko koga vprašaš kaj je to pravilo zadrge, pa zakaj je prehitevalni pas na avtocesti. Ja seveda niso krivi, da v njihovem času ni blo krožišč in avtocest, pa vendarle...
No in pol se čudimo, ko slišimo "Brez neznanega vzroka zavil v levo" ali pa "Zaradi slabosti zapeljal z ceste", velikokrat pa so žrtve motoristi, ki so včasih mal prehitri, kaka mamka al pa ata, pa majo že bolj švoh reflekse in pol pride do odvzemanja prednosti in še marsi kaj. Ne rečem, da se to ne more zgodit tud keremu, ki je star 20, vendar roko na srce, verjetnost je seveda veliko manjša, da do tega pride.
Pa bo mogoče kdo reku, ja mladi pa vozijo pijani, pa naredijo več nesreč, pa ne vem kaj še. Ja to res drži, ker v procentih je seveda veliko več mladih voznikov na cesti, kot starih (hvala bogu), pa ne znam si predstavljat, da bi en, ki že tako zarad starosti nič ne vidi, bil še pijan za volano, to pa bi blo tapravo, ja.
V glavnem, ko boste pri naslednjem križišču stali pred zeleno in čakali kdaj se bo tisti pred vami le uspel premaknit, ne se sekirat, ker pač starejši gospod ali gospa pač iščeta prvo prestavo ali pa sta mal podremala.

Upam, da bom sam tolk samokritičen, da bom pravi čas oddal svojo vozniško in se začel spet vozit z avtobusom, če ne bom pa naj me kdo spomni na ta zapis.

P.S.
Živela država v kateri moraš za izpit za moped odvoziti 20 ur vožnje (čeprav smo v mojih časin rešili pole pa je blo), po drugi strani pa lahk pr 16 in pol letih voziš avto s spremljevalcem strarim pa magari 80 let.

Če bi keri rad sprobal ali obvlada vožnjo v krožišču, lahk to sproba TULE

Če pa bi se kdo rad sprobal v znanju cestnoprometnih predpisov, pa lahk to stori TULE


Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nevednost, neznanje, brezbrižnost ali jbivetertstvo.

Preden začnem z temle razmišljanjem takoj pove, da se zavedam, da življenje ne more biti vedno idealno in, da nisem edini, ki se soočam s takimi težavami, pa vendrale bom zapisal ta razmišljanja pa čeravno bodo pri nekaterih vzbudila takšna ali drugačna čustva.
K pisanju so me vzpodbudili dogodki, ki so se začeli dogajati pred parimi meseci in če ravno se očitno nihče kaj dosti za to ne sekira pa so mene privede k globokemu premisleku. Namreč v manj kot pol leta so že drugega mojega sodelavca odpeljali na urgenco, razlog pa je enostaven izgorelost na delovnem mestu.Pa, da ne bo dvomov o kakem delu se gre, delo na številki 113, ki je v bistvu klic v sili, ki ga izkoristi oseba, ko nujno potrebuje pomoč policije. Vendar pa se za to številko skriva še marsikaj drugega kot to. Že sama beseda Operativno komunikacijski center (OKC), kot se imenuje v sebi skriva še marsikaj. Pa da ne dolgovezim, bom dal povezavo do podkasta v katerem je delo policistov v tem centru kar dobro opisano, z neka…

40 days

in odštevamo. Ker se začne postno obdobje je to več kot odličen čas, da se tud jaz odpovem vsajza 40 dni moje največje pregrehe, seveda to so sladkarije. OK, že v štartu povem, da se vsemu sladkemu ne mislim odpovedat, pač pa se bom držal bol "zdravih" sladkarij. Ali bolje rečeno "low carb" varjanta. 
Kar se treningov tiče vse po starem, še vedno več treningov naredim z kettlebeli, dodajam pa nekaj treningov za vztrajnost in splošno kondicijo. Sicer je to zimo kaj malo teka na smučeh, zato pa dodajam tek in pa kolesarjenje, vendar ne pretiravam z številom treningov. Zdaj pa meter v roke pa da vidimo kako je stanje. Tehtal se ne bom, ker me kile v bistvu ne zanimajo, zanima me samo razporeditev teže.
PAS 83cm
PRSA 103 cm
RAME 119 cm
STEGNA 59 cm

Torej se merim ponovno čez 40 dni.


O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…