Vožnja

Avtor: -
ampak tokrat ne vožnja z kolesom, ampak z avtom. Pa še to ne moja, ampak vožnja drugih. Pa tud to ne kar vseh povprek, pač pa točno določene kategorije. Najbrž bom zdaj komu naredil krivico, ali pa sprožil kake proteste, ker se pač spravljam na določeno kategorijo ljudi. Ampak bom napisal to kar bom napisal, in s tem riskiral plaz ogorčenja, mogoče pa tudi kaj odobravanja, no bomo videli.
Gre namreč za ljudi, ki se kljub svojim častitljivim letom še vedno ne dajo in se pogumno vsedajo za volan svojih jeklenih konjičkov, pri tem, pa so nevarni za sebe in za okolico. Po eni strani mi je jasno, da je to na nek način za nekoga znak, kako je še fit in OK, vendar pa je tak način kazanja tega kolk je še kdo pri kerih letih pr seb, dokaj nevarno početje.
Po drugi strani, pa me ne čudi, da je to, pač tako kot je, če država to dopušča in vsakemu daje možnost, da ima vozniško dovoljenje do 80 leta starosti, pol tud jaz ne vidim razloga, da pač tega nebi izkoristil. Seveda, tud noben ni tolk pošten do sebe, da bi pr 60ih letih šel mal k dohtarju pa ga mal povprašal po mnenju, ali je še sposoben vozit al ne. Seveda se tu lahko navežem na zgodbo o tistih, ki imamo očala, pa potem hodimo od Poncija do Pilata, da si pridemo do podaljšanja te boge vozniške, pa čeprav vemo, da pa je po drugi strani pol tistih, ki pač niso rabli očal v mladosti zdaj tak slepih, da še z očali malo vidijo, pa vseeno veselo vozijo okoli. Ampak kaj je to važno, če pa je država rekla, da je važno, da hodiš vsakih pet let na EKG, če voziš z očali, če pa teh nisi rabu ko si bil mlad, pol pa lahk do 80 leta starosti veselo voziš, pa čeprav si vmes ratal slep, pa gluh, da še ne kaj hujšega.
Ok, pa pustimo zdaj zdravstveno stanje, pa se vprašajmo še mal, kak pa je kaj z poznavanjem prometnih predpisov, kar nekaj stvari se je spremenilo od leta 1940, ko so naši vrli seniorji naredili vozniškega. Jaz se ne čudim več, ko vidim kako eni v krožišču vstrajno vklapljajo levi žmigavc, sam se sprašujem, kdaj bojo zavili na otok v sredini, ali pa ko koga vprašaš kaj je to pravilo zadrge, pa zakaj je prehitevalni pas na avtocesti. Ja seveda niso krivi, da v njihovem času ni blo krožišč in avtocest, pa vendarle...
No in pol se čudimo, ko slišimo "Brez neznanega vzroka zavil v levo" ali pa "Zaradi slabosti zapeljal z ceste", velikokrat pa so žrtve motoristi, ki so včasih mal prehitri, kaka mamka al pa ata, pa majo že bolj švoh reflekse in pol pride do odvzemanja prednosti in še marsi kaj. Ne rečem, da se to ne more zgodit tud keremu, ki je star 20, vendar roko na srce, verjetnost je seveda veliko manjša, da do tega pride.
Pa bo mogoče kdo reku, ja mladi pa vozijo pijani, pa naredijo več nesreč, pa ne vem kaj še. Ja to res drži, ker v procentih je seveda veliko več mladih voznikov na cesti, kot starih (hvala bogu), pa ne znam si predstavljat, da bi en, ki že tako zarad starosti nič ne vidi, bil še pijan za volano, to pa bi blo tapravo, ja.
V glavnem, ko boste pri naslednjem križišču stali pred zeleno in čakali kdaj se bo tisti pred vami le uspel premaknit, ne se sekirat, ker pač starejši gospod ali gospa pač iščeta prvo prestavo ali pa sta mal podremala.

Upam, da bom sam tolk samokritičen, da bom pravi čas oddal svojo vozniško in se začel spet vozit z avtobusom, če ne bom pa naj me kdo spomni na ta zapis.

P.S.
Živela država v kateri moraš za izpit za moped odvoziti 20 ur vožnje (čeprav smo v mojih časin rešili pole pa je blo), po drugi strani pa lahk pr 16 in pol letih voziš avto s spremljevalcem strarim pa magari 80 let.

Če bi keri rad sprobal ali obvlada vožnjo v krožišču, lahk to sproba TULE

Če pa bi se kdo rad sprobal v znanju cestnoprometnih predpisov, pa lahk to stori TULE


Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Grčija z avtodomom

Avtor: -
Slika
 v parih besedah, najboljši dopust ever. Pa da začnemo na začetku. Januarja, ko smo kupli avtodom je takoj padla odločitev, da poleti gremo z njim v Grčijo. Razlogov za to je več, eden je ta, da sem jaz že bil velikokrat na Grški obali in malo poznam teren, drugi pa je ta, da lahko v Grčiji kampiraš na free kot bi se reklo in ne rabiš hoditi v kampe. Torej prišel je dolgo pričakovani dopust in priprave so bile končane. Imeli smo okvirno zastavljeno pot, torej v Grčijo preko Balkana z enim vmesnim postankom za spanje nekje na jugu Srbije. Tako smo krenili na pot v ponedeljek, da se ne gužvamo čez vikend po cestah in izgubljamo živce, kar se je izkazalo za odlično odločitev. Brez težav na meji smo bili že nekaj čez enajsto uro v Srbiji in čas je bil za prvi postanek in malico. Nato nadaljujemo pot po Srbiji in naslednji cilj je bil Leskovac in pokušina Leskovčanih čevapov. No zadeva se je začela malo komplicirati, ko smo na avtocesti naleteli na karambol in smo se dobrih pet kilometrov c
Preberite več

Prodaja avta

Avtor: -
Slika
je pa res zakomplicirana stvar. In to še kako, sploh v teh časih, ko ljudje ravno nimajo dnarja na pretek. In kako se je vse začelo. No začelo se je lani ko sem začel prodajati, prejšnje vozilo, hmmm fajn avto ja, ki je zgledal tkole. Nekako je padla odločitev, da pa mogoč le ne rabim takega avtomobila in, da je mogoč zadnji čas, da bi ga poskušal prodat, ker bi za njega iztržil še kak pameten cekin. In sem ga. No že ko sem ga prodajal, sem vedel točno, kaj bo moj naslednji avto. To je blo tole.. No proti prejšnjemu prava igračka, ampak je pa kabrio, in tega še pred tem nisem mel, no pa saj ni bil tak slab, kljub kar lepemu številu prevoženih kilometrov sem se z minimalnimi stroški vozil celo leto v Ljubljano in to vsak dan in mi je tako ratalo narest prej ko v enem letu preko 40.000 kilometrov. In sedaj napoči ključni trenutek, prodaja. Priznam, poskušal sem ga prodat že čez zimo, kar pa za tako vrsto avta ni glih ugoden tajming, zato sem se odloču, da zdaj ko prihajajo dnevi za te av
Preberite več

Grčija 2

Avtor: -
Slika
 je padla letos. Sicer je to bil plan že lani takoj po prvem dopusti v Grčiji, da tudi letos svoj glavni dopust preživimo na jugu, le lokacija je bila vprašljiva in v bistvu vse do zadnjega prav nismo vedeli kam bi šli, ampak to je ravno čar dopusta z avtodomom. Kar se tiče poti smo vedeli, da gremo po najkrajši poti, torej čez bivšo jugo, tako smo krenili popoldan iz Maribora in malo pred pol nočjo prispeli v Predejane, kjer smo določili, da bomo prespali. Priporočam vsem, ki ste na poti na jug, počivališče je ravno prav umaknjeno z avtoceste, ima pa tudi bencinsko in pa trgovino. No zjutraj za mene obvezen trening in okoli devetih nadaljujemo pot v smeri Grčije.  Na meji z Makedonijo smo v slabi urci, za prehod pa porabimo manj kot pol ure. Makedonijo pa itak prevozimo v šusu, tako, da smo pred mejo predem se sploh zavemo. V Gevgeliji se odločimo za obvoz na Dojran, kjer naredimo postanek za kosilo, nato pa čez mejo in smer obala. Čeprav je bil prvotni plan najprej prečkati Makedonij
Preberite več