Preskoči na glavno vsebino

Moje prehranjevalne navade

so blago rečeno za nekoga lahk čudne, če ne celo, kaj več. In zakaj je to tako?? Da bi lažje razumeli bi moral svoj dan začet opisovat pozno popoldan, al pa zvečer. Ja takrat mam jaz največji apetit, se pravi, da bi takrat pač pojedu vse kaj mi pride pod roko, no resnici na ljubo je res, da sem se odpovedal reči kot so čips in smokiji in neomejena količina sendvičev z suho salamo, in tako z lahkoto zgubil 7 kilogramov, ki so se mi v lanskem letu nabrali, predvsem zaradi take hrane in malo manj treningov. Ampak še vedno pa se zvečer konkretno najem in po večerji si privoščim še vedno nekaj sladkega, najraj sladoled ali čokolado, (tud liter sladoleda, al pa 20 dag čokolade) velikokrat pa kar oboje. Nato to vse v miru prebavim ponoči, zjutraj pa ajd na trening brez da bi kaj pojedu, spijem nekaj, pa gasa, ko pridem nazaj zopet samo zadostna količina tekočine, nato pa al služba, velikokrat pa še en trening, zdaj al je to poleti kolo, pozimi pa tek na smučeh. Kaj pa se tiče hrane, pa mogoč kak kos sadja in to je to, do kosila, ki je ponavadi kar pozno, okol treh, štirih popoldan, pa pol spet kmalu večerja pa sladica, itd., itd.
Je pa res, da pojemo veliko zdravie in kvalitetne hrane, predvsem vse vrste solat z mesom ali tunino in se izogibamo nepotrebnim mastnim stvarem. Seveda pa ne sme zmanjkat sladkarij, ker brez tega pri men pač ne gre.

No, smo pa ugotovili, no ne jaz, ker men se pač ne ljubi brat različnih člankov in knjig o tem, ampak Tatjana, da pa tud tak način prehranjevanja obstaja, čeprav pa je tak način, še vedno bogokleten za večino strokovnjakov o prehrani.

No men se za enkrat izide ;)

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dekle, ki se je igralo z ognjem

je naslov druge knjige, oz. nadaljevanje Dekleta z zmajskim tatujem. Opis prve boste našli, če boste malo pobrskali po zapisih. 
Torej gre za nadaljevanje zgodbe v kateri se vse plete okoli glavne junakinje, s tem, da v tem delu izvemo tudi nekaj zgodbe za nazaj, ki nam pomaga razumeti karakter glavne junakinje. Zgodba je napisana v istem slogu kot v prvem delu in bralca drži priklenjenega in s težkim srcem sem jo odlagal med branjem. 
No po prebrani knjigi sem si ogledal še film, ki je bil posnet. Mogoče bi moral pustit malo čaa vmes a sem bil preveč radoveden in sem si ga ogledal takoj. Žal je knjiga preveč obsežna, zato pač film ne more opisati vsega, kar je v knjigi, no še vedno pa je zadel bistvo in to je najbolj pomembno. 
Tretji del pa bo žal moral počakati, da se vrnem domov.

Veliko prepozno

so se naši vladarji odločili, da v našo preljubo državo spustijo tudi kakega tujega vlagatelja oz. tujo koorporacijo, ki bo pri nas zgradila tovarno in omogočila pregovorno delovnim Slovencem, da lahko delajo. Kako se bo primer Magna v resnici razpletel bomo še videl, se pa vsaj dogaja.

Vsako jutro preletim samo en novičarski portal na telefonu in to je portal nacionalke. Včasih celo najdem kaj zanimivega, tako, kot danes tole. O tem kako pa Slovaki s pridom izkoriščajo tuje vlagatelje, ki niso v njihovi državi samo zato, da bi pomolzli poceni delovno silo. Za kaj takega je nam oz. našim vladarjem vlak že zdavnaj odpeljal. Eno je to, da je naša država zbirokratizirana do plafona, drugo pa je, da so velike firme v teh leti že zdavnaj ugotovili, kje se da dobro in učinkovito poslovati in so se že ustalili, ter po načelu ne menjaj konja, ki zmaguje pač nimajo veliko interesa delati eksperimentov.

Sedaj, ko imamo vsi končno interes po prihodu tujcev, ki bi vsaj kupili kako podjetje na ro…

Zapakiral

sem mojo polarko RCX5, če kdo rabi kaj takega...