Preskoči na glavno vsebino

Kilometrina

ki jo jaz naredim vsaki mesec, se zadnje čase res malo stopnjuje, vendar je to vse na račun udeležbe na dolgih tekmah. Se pravi v juniju sem tako odtekel dva kar dolga teka, najprej po Pohorju 68 kilometrov, pa potem še polovičko Balatona dogo 106 kilometrov. 
Vse ostalo pa se moji trening teki končajo pri 20 kilometrih, pa še to ne več ko kaka dva na mesec tak dolga, kaj več pa za trening res ne morem, se mi nekak ne da. Uh, tu se takoj spomnim tistih zimskih dooooolgih tekov, joj kak sem jamral včasih, ampak to je zdaj pozablejno.
No, da se vrnem na zdajšnje stanje, ko lepo vsako jutro bolj ali manj zgodaj grem in oddelam, eni rečejo, da si dam "jutranjo dozo". Da, res ob teh jutranjih tekih, ki so v povprečju dolgi 16 kilometrov res super uživam, sploh zdaj, ko čez dan kar pošteno nažiga sonce. In, da takoj rešimo dilemo, ki se pojavi, če kateri gleda moje mesečne statistike, se tam pojavijo tudi številke kot so "tek 28 kilometrov" in podobne, no to pa pride takrat, ko delam družbo Tatjani in pol pač tisti dan res nanese nekaj več.
Resnica pa je tudi, da namesto dolgega teka tudi kolesarim in tako malo nadomestim manjko tekaških kilometrov oz. dolgih treningov. No saj jaz bi še šel na Pohorje, pa na rolke, vendar pa mi za to včas mal zmanjka časa.

V glavnem minili so časi, ko sem pred maratonom odtekel maraton za trening, da sem bil ziher ;). Zdaj vem, da sem to zmožen. Zdaj vem, da lahk tud s takim načinom trening odtečem dolge razdalje in zarad tega ne rabim nabijat asfalt, do onemoglosti na treningih.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dekle, ki se je igralo z ognjem

je naslov druge knjige, oz. nadaljevanje Dekleta z zmajskim tatujem. Opis prve boste našli, če boste malo pobrskali po zapisih. 
Torej gre za nadaljevanje zgodbe v kateri se vse plete okoli glavne junakinje, s tem, da v tem delu izvemo tudi nekaj zgodbe za nazaj, ki nam pomaga razumeti karakter glavne junakinje. Zgodba je napisana v istem slogu kot v prvem delu in bralca drži priklenjenega in s težkim srcem sem jo odlagal med branjem. 
No po prebrani knjigi sem si ogledal še film, ki je bil posnet. Mogoče bi moral pustit malo čaa vmes a sem bil preveč radoveden in sem si ga ogledal takoj. Žal je knjiga preveč obsežna, zato pač film ne more opisati vsega, kar je v knjigi, no še vedno pa je zadel bistvo in to je najbolj pomembno. 
Tretji del pa bo žal moral počakati, da se vrnem domov.

Veliko prepozno

so se naši vladarji odločili, da v našo preljubo državo spustijo tudi kakega tujega vlagatelja oz. tujo koorporacijo, ki bo pri nas zgradila tovarno in omogočila pregovorno delovnim Slovencem, da lahko delajo. Kako se bo primer Magna v resnici razpletel bomo še videl, se pa vsaj dogaja.

Vsako jutro preletim samo en novičarski portal na telefonu in to je portal nacionalke. Včasih celo najdem kaj zanimivega, tako, kot danes tole. O tem kako pa Slovaki s pridom izkoriščajo tuje vlagatelje, ki niso v njihovi državi samo zato, da bi pomolzli poceni delovno silo. Za kaj takega je nam oz. našim vladarjem vlak že zdavnaj odpeljal. Eno je to, da je naša država zbirokratizirana do plafona, drugo pa je, da so velike firme v teh leti že zdavnaj ugotovili, kje se da dobro in učinkovito poslovati in so se že ustalili, ter po načelu ne menjaj konja, ki zmaguje pač nimajo veliko interesa delati eksperimentov.

Sedaj, ko imamo vsi končno interes po prihodu tujcev, ki bi vsaj kupili kako podjetje na ro…

Zapakiral

sem mojo polarko RCX5, če kdo rabi kaj takega...