Preskoči na glavno vsebino

Še malo

pa se bomo postavili na štart letošnje avanture ali kak bi temu lahk rekli "ogled Slovenije". Jaz že komaj čakam, sploh, ker imam še vedno v mislih zimsko izvedbo te tekme, kjer mi je res bil cilj priti do cilja, kot bi se reklo, no zdaj se čuje kot, da imam neke hude ambicije za letno varjanto.
Še vedno je prvi cilj priti do cilja, je pa res, da sem se za to izvedbo vzel malo drugačen pristop. Treniram veliko in po moje točno tako, kot vem, da je zame najbolje, dosti teka in kombinacija s kolesom, so za poletje najboljša varjanta, zdaj ko ni teka na smučeh, žal pa tud nisem prišel tak daleč, da bi se spravu na rolke, to sem zdaj pustil za po Trans-Slo.
Še posebej sem vesel, da mi je za ta nastop uspelo navdušit kar nekaj podjetij, ki so me podprla tako in drugače, ob enem pa malo kisel priokus, ker razen enega domačega podjetja drugi žal nimajo posluha za take zadeve ali pa ne pride moje pisanje v roke pravim ljudem, kdo bi vedel.
Kakorkoli že vseeno sem ugotovil, da je kar nekaj podjetij in ljudi še pripravljenih tako ali drugače pomagati tud nam, navadnim smrtnikom ;).
Tud za logistiko bo bolje poskrbljeno, ne pa da bi bilo treba spet med samim tekom letat po trgovinah in mi iskat razne stvari, ki si jih jaz zaželim med tekom. Tko, da bom mel okol 80% vsega že s sabo in pri sebi ali bolje rečeno ob sebi v avtu.
Se pravi do štarta še nekaj malenkosti, ki so povezane s promocijo, izdelava majic in nalepk in to bo to. Pol pa mi ne ostane druga ko veliko dobre volje in pot pod noge.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

In čudak leta 2019 je...

ja jaz kdo pa drug. Bom malo argumentiral to trditev, namreč v času v katerem živimo moje obnašanje najbrž ni niti malo primerno. Zadnje dni veliko premišljujem o tem kaka družba smo, kako se obnašamo drug do drugega, koliko naredimo drug za drugega, kaj naredimo za to, da bi nam nam lahko bilo bolje in lepše. Žal sem tu zelo pesimističen in vidim, da kot družba kljub vsemu napredku krepko nazadujemo. Medsebojni odnosi so na nuli, vsakega vse moti, kar je v tem času ko nas je vedno več lahko velik problem, vsak gleda le na svojo rit in vidi samo napake drugih. Kljub temu, da vsi vemo, da današnje ravnanje družbe pelje ta naš ljubi planet v pogubo pa se malokomu zdi vredno kaj narediti, da bi to vsaj malo upočasnili, če ne že ustavili. 
Žal, res tole ne bo nek optimistični spis in žalosten sem ko gledam ljudi okoli sebe kako se obnašajo in, kako so nestrpni, kako ne naredijo nič za dobro družbe ampak se jim zdi veliko že to, da so poskrbeli za lastne riti. To se odraža na vsakem korak…

Nevaren šport

je tale tek na smučeh. Pa čeglih se poganjaš z lastno silo pa se men vsake tolko časa uspe poškodovat. Pred leti sem si pikno palco med noge, po moje ne rabim razlagat kak je bil potem konec, polet preko in, da bo mera polna ročaj palce točno na rebra pri pristanku na tla. No zdaj sem šel še korak naprej, namreč se mi je uspelo s palco po žnablih. Kak točno se mi je to naredlo še ugibam, zdi se mi da sem hotel z roko mal nos ubrisat pri tem pa se mi je palca zapičla v sneg in posledično sem sam sebe po zobeh. Rezultat prebita ustnica, še sreča so zobje ostali v čelusti.
Rezultat pa je tu.
Kaj se snežnih razmer tiče, niso briljantne a za tek je še, stadion in pa pod jezerom ter povezava med njima je še ok. Tak je blo včeraj.