Preskoči na glavno vsebino

Dva dni po

po padcu z biciklom, sem seveda že spet na njemu in ponovn poskus zvoziti pondelkovo traso se je tokrat izšel ;)

Dobrih 50 kilometrov po Dravskem polju, lep jesenski dan, suho listje, ki diši iz okoliških gozdov, mi je dalo mislit o tem in onem. Nikakor ne morem pozabit pondelkove nezgode, no o tem kak dobro sem jo odnesel, le z odrgnejno kožo mal tu, mal tam, no pa da ne pozabim na skor uničeno uro, ki pa je že poservisirana. Kolesu pa tud skor nič, razen mal odrgnjen oz. raztrgan trak na balanci. Ja to je v bistvu celoten izkupiček moje nesreče. Skor nič, torej.

Bolečine in odrgnine bojo seveda minile, to že vem, ker ni blo prvič, da mam podrgnjeno kožo, čeprav sem to do sedaj prakticiral le na rolkah, no rezultat je skor isti.

Sem pa si danes podrobno ogledal kraj dogodka. Ja ni kaj dodat, pač sem spregledal ležečega policaja (mal smešno ne), ki me je katapultiral v zrak, no pristanek pa je bil bolj trd in to praktično na vhod fabrike Pinus v Račah.

Ampak kaj je "pojnt" vsega. Ko sem tako poletel po luftu in pol kr trdo pristal in po moje kr nekaj časa ležal na tleh, pa pol še dlje cel krvav stal za cesto, ni blo nikogar, ampak res nikogar, ki bi pokazal vsaj mal interesa, da bi me vprašal a sem OK, a mogoč rabim kako pomoč, ja še vratar fabrike me je sam zabodeno gledal (varnostnik kao), ki je zgleda preveč zavzeto opravljal svojo službo varovanja in zaradi tega pač ni mogel narediti pet metrov in me vprašat, če bom preživel. No mimo idooči in vozeči se pa tud niso pokazali kakega interesa po pomoči (še smejal se mi ni noben).
Zdaj pa se resno vprašam, a nam je res vseen za vse kar se  dogaja okoli nas, za sočloveka.... Najbrž že glede na izkušnjo lahk rečem, da je najbrž res tako, verjamem da so izjeme, ki pa jih žal med tistimi, ki so me v ponedeljek videli pač ni blo. 
No pa še tko mal v razmislek, a mislimo, da s takim obnašanjem lahko preživimo na daljši rok???

Pa še mesto, kjer sem pustil nekaj kože ;)


Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Globalni nateg

oz. kot jo imenujejo globalna razprodaja. V bistvu gre za oboje za nateg in po malem tudi za razprodajo. Ta pa vseeno ni s tako velikimi popusti, kot so predstavljeni. Ker pa se ljudje po celem svetu na besedo popust odzivamo enako, bo tudi letošnji t.i. black fiday za še tako uspešen aliexpres zopet uspešnica.
Če pa si vse skupaj pogledamo malo bližje pa lahko tisti, ki smo že kako stvar naročili preko tega prodajalca, ugotovimo, da gre bolj ali manj v bistvu za nateg, kot smo tega vajeni že pri naših trgovcih. No, uredu ne bom komentiram vsega kar se da kupiti, lahko pa pokomentiram stvari, ki sem jih jaz kupil pred časom in se še prodajajo.
Npr. bluetooth slušalke Xiomi za katere sem jaz dal 21,53 evra so sedaj 18,69, kar je v bistvu še kar OK saj so prvotno ceno dvignili samo na 21,99 evra.
Slika mojga nakupa.



Gremo naprej, bolj bode v oči tale kolesarki dres, ki sem ga jaz kupil julija za 18,31, sedaj pa je znižana cena 20,57.
Tu je še slika iz nakupa.



Pa, da še malo nadaljujem,…

Veliko prepozno

so se naši vladarji odločili, da v našo preljubo državo spustijo tudi kakega tujega vlagatelja oz. tujo koorporacijo, ki bo pri nas zgradila tovarno in omogočila pregovorno delovnim Slovencem, da lahko delajo. Kako se bo primer Magna v resnici razpletel bomo še videl, se pa vsaj dogaja.

Vsako jutro preletim samo en novičarski portal na telefonu in to je portal nacionalke. Včasih celo najdem kaj zanimivega, tako, kot danes tole. O tem kako pa Slovaki s pridom izkoriščajo tuje vlagatelje, ki niso v njihovi državi samo zato, da bi pomolzli poceni delovno silo. Za kaj takega je nam oz. našim vladarjem vlak že zdavnaj odpeljal. Eno je to, da je naša država zbirokratizirana do plafona, drugo pa je, da so velike firme v teh leti že zdavnaj ugotovili, kje se da dobro in učinkovito poslovati in so se že ustalili, ter po načelu ne menjaj konja, ki zmaguje pač nimajo veliko interesa delati eksperimentov.

Sedaj, ko imamo vsi končno interes po prihodu tujcev, ki bi vsaj kupili kako podjetje na ro…

Dekle, ki se je igralo z ognjem

je naslov druge knjige, oz. nadaljevanje Dekleta z zmajskim tatujem. Opis prve boste našli, če boste malo pobrskali po zapisih. 
Torej gre za nadaljevanje zgodbe v kateri se vse plete okoli glavne junakinje, s tem, da v tem delu izvemo tudi nekaj zgodbe za nazaj, ki nam pomaga razumeti karakter glavne junakinje. Zgodba je napisana v istem slogu kot v prvem delu in bralca drži priklenjenega in s težkim srcem sem jo odlagal med branjem. 
No po prebrani knjigi sem si ogledal še film, ki je bil posnet. Mogoče bi moral pustit malo čaa vmes a sem bil preveč radoveden in sem si ga ogledal takoj. Žal je knjiga preveč obsežna, zato pač film ne more opisati vsega, kar je v knjigi, no še vedno pa je zadel bistvo in to je najbolj pomembno. 
Tretji del pa bo žal moral počakati, da se vrnem domov.