Preskoči na glavno vsebino

Zagreb - Čazma

je bil letos prvi »ultra« tek, kot je bilo planirano. Udeležil  sem se ga v naši sosednji državi Hrvaški. Razlogov za udeležbo je več, bližina tekme, množična Slovenska udeležba in pa za začetek sezone ravno pravšnja razdalja in pa seveda dejstvo, da še nisem bil na tem teku so bili dovolj močni razlogi, da se udeležim te tekme. Kot pred vsako tekmo nimam navade ravno preučevat trase in delat hudih priprav se tud za to nisem ravno poglabljal v sam profil trase ali pa druge podrobnosti. Podatek, da bojo okrepčevalnice na približno pet kilometrov in da gre v bistvu »le« za dobrih 61 kilometrov je bil razlog da sem se odločil, da tokrat na tekmi ne rabim posebnega suporta in je tako Tatjana dobila fraj dan, kar pa ne pomeni, da jo letos ne bom ponucal…

Tekma se je začela na trgu Bana Jelačiča in z ciljem v mestu Čazma. Kar debelih 15 kilometrov smo potrebovali, da smo prišli iz Zagreba in nato nadaljevali po dokaj prometni cesti, ki je bila na trenutke kar nevarna ob dokaj gostem prometu in voznikih, ki se po ničemer ne razlikujejo od naših in so do vseh ostalih udeležencev v prometu dokaj nestrpni. Po približno 25 kilometrih se je situacija dokaj izboljšala saj se je promet zelo zmanjšal in so bili avtomobilisti le še redkost, kot pa pravilo. Sam tek sem začel v nekako enakomernem ritmu in z hitrostjo okoli 4:05 do 4:15 minut na kilometer. Vseskozi pa nas je spremljal dokaj močan veter, ki je le redkokdaj zapihal tudi malo v hrbet ali od strani, tako, da je včasih tempo padel le zaradi močnega vetra. Že po samem startu se je vodilna skupina sedmih tekačev odlepila od mene in diktirala premočen tempo za moje zmožnosti, tako, da sem jaz raje držal čim bolj enakomeren ritem vseeno pa vsi niso zdržali tempa do cilja tako, da sem tudi jaz nekaj mes do konca teka pridobil. Malo po 40em kilometru so se začeli prvi klančki in nato posledično tudi spusti, vendar to ni zmotilo mojega teka oz. ni pustilo posledic v tempu, celo malo mi je prišlo prav, da se je teren malo razgibal, da mi razbije malo ritem teka in  konstantno uporabo enih in istih mišic. Tako za ilustracijo naj povem, da sem razdaljo, ki je označevala maraton pretek v času 2:56:09 in da mi do cilja ni padel tempo skoraj nič in se je tako štoparica v cilju ustavila pri 4:16:59, to pomeni tempo 4:11 minute na kilometer, kar je zadostovalo za peto mesto absolutno, kar je bilo krepko nad planiranim časom.

Vse skupaj pa odličen obet za nadaljevanje sezone. Na koncu naj še samo poudarim, da gre kljub vsemu, da so vsi zatrjevali, da je bil tek organiziran tud že bolje, za še vedno zelo dobro organiziran tek, na kateremu je kljub temu, da se teče ob odprtem prometu odlično poskrbljeno za varnost, okrepčevalnice so dovolj pogoste in dobro založene v cilju pa smo imeli sobe v katerih smo se lahko v miru stuširali, preobleki in spočili. Tudi hrana v cilju je bila super, saj smo bili deležni komplet kosila, prav tako so hrano dobili vsi spremljevalci. Prav tako so se organizatorji potrudili in najboljše nagradili z denarnimi in praktičnimi nagradami. Tako da za nič štartnine za današnje razmere odlično organiziran tek, ki je lahko za vzgled marsikateri podobni prireditvi pri nas, kjer lahko dobiš včasih že občutek, da je najbolj pomembno, da se pobere štartnina…

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Nujno zlo

so nekatere stvari, ki jih pač spremljajo naše življenje. V bistvu gre za stvari brez katerih bi lahko preživeli po drugi strani je pač naš način življenja tak, da brez tega pač ne gre. Pa se tokrat ne bom obregnil ob število avtov v družini ali pa ob številu oblačil, niti o številu čevljev.
Tokrat se bom dotaknil storite brez katere danes ni nobeno gospodinjstvo. Gre za televizijsko internetni priključek, ki je nujno zlo vsakega gospodinjstva. In tega se zavedajo vsi ponudniki ter nam tako počasi evro po evro zvišujejo ceno. Torej vsake tolko pride obvestilo, kako nam bodo recimo povečali hitrost prenosa in seveda dodali kak evro na položnico ali pa dodali kak program in spet dodali tudi evro, pri mobilni telefoniji pa povečajo število giga bajtov prenosa, ker neskončne minute pogovorov se pač ne da več povečat, pa seveda ne pozabijo dodati evro ali dva na položnico.
In kaj lahko naredimo pri tem mi? Ko malo gledam ponudbo tega in onega ugotovim, da ne prav veliko, sploh ne pri ponu…

In čudak leta 2019 je...

ja jaz kdo pa drug. Bom malo argumentiral to trditev, namreč v času v katerem živimo moje obnašanje najbrž ni niti malo primerno. Zadnje dni veliko premišljujem o tem kaka družba smo, kako se obnašamo drug do drugega, koliko naredimo drug za drugega, kaj naredimo za to, da bi nam nam lahko bilo bolje in lepše. Žal sem tu zelo pesimističen in vidim, da kot družba kljub vsemu napredku krepko nazadujemo. Medsebojni odnosi so na nuli, vsakega vse moti, kar je v tem času ko nas je vedno več lahko velik problem, vsak gleda le na svojo rit in vidi samo napake drugih. Kljub temu, da vsi vemo, da današnje ravnanje družbe pelje ta naš ljubi planet v pogubo pa se malokomu zdi vredno kaj narediti, da bi to vsaj malo upočasnili, če ne že ustavili. 
Žal, res tole ne bo nek optimistični spis in žalosten sem ko gledam ljudi okoli sebe kako se obnašajo in, kako so nestrpni, kako ne naredijo nič za dobro družbe ampak se jim zdi veliko že to, da so poskrbeli za lastne riti. To se odraža na vsakem korak…

O jebiveterstvu drugič

in zadnjič. Torej moj zapis je povzročil kar nekaj odziva, žal le malo javnega in vse preveč takega na štiri oči. Na zadnje tudi z mojim šefom, ki ni bil najbolj zadovoljen z napisanim in mi je to tudi povedal, seveda je celotno stvar tudi argumentiral in moram rečt, da ga do neke mere razumem.
Vse preveč je dejavnikov, ki vplivajo na to v kakšnih razmerah delamo in v kakšen delovnem času. 
Ampak ta zapis je logično nadaljevanje na odzive bralcev, ki so bili kot sem povedal največkrat taki na štiri oči. In ravno v tem je težava, saj se vse preveč razglablja o tem kaj in kako naj bi bilo na štiri oči in vse premalo se o tem pogovarjamo bolj na široko. A kje so za to razlogi... Bistveni je ta, da vsak najraje skrbi za svojo rit, se noče izpostavljati in kritizira nekje za ovinkom, kar je seveda najlažje. Mogoče se komu zdi, da se itak ne bo nič spremenilo in, da se ne splača, kar nekaj pa jih je tudi takih, ki so odvisni od službe, saj z prevelikimi željami za materialnimi dobrinami sa…